Moške vilice

Neenakost za mizo

Na celinski Evropi je ob začetku renesanse noblesa že rada posegala po vilicah, možakarji na britanskem otočju pa so se posmehovali tej poženščeni iznajdbi in še naprej jedli s prsti. V stoletjih, ki so sledila, so klonili tudi oni, saj je prehranjevanje s pomočjo vilic v zahodnem svetu postalo dokaz civiliziranosti. Ker si moški očitno zaslužijo življenje zajemati z velikimi vilicami, so pred dvema letoma zanje zasnovali posebne, večje, moške vilice, the man fork. Te že na prvi pogled dajo vedeti, da je velikost pomemben del možatosti. Nanje gre kar štirideset odstotkov več hrane, zato med drugim obljubljajo prihranek časa, saj je mogoče z njimi obrok pojesti hitreje. Obstaja tudi različica moških vilic, ki ima več rogljev – šest namesto klasičnih štirih – in niso toliko večje kot širše od običajnih. Moške vilice kot poseben jedilni pribor, ki moškemu zapoveduje »več, bolj, hitreje«, so bile sprva nemara res mišljene kot šaljivo darilo, a uporabniki zatrjujejo, da so se potem, ko so jedli z njimi, težko vrnili k običajnim.