SZA: SOS

+ + + +

Leta 2017 izdani trojni platinasti prvenec CTRL prizemljene, za zvezdniško življenje nerazpoložene ameriške alter R & B-zvezde SZA je postal eden najbolj reprezentativnih R & B-albumov minulega desetletja. S priljudno persono in zbirko nežnih, romantično obarvanih komadov, v katerih so rezonirale izkušnje milijonov mladostnikov, se je prikupila fenicam in fenom z vseh vetrov. Album je postal soundtrack za čilanje, džuskanje in ljubimkanje celotne generacije. SZA medtem ni počivala. Izdala je 16 singlov, med njimi uspešnico Kiss Me More z raperko Dojo Cat, in sodelovala z raperjem Kendrickom Lamarjem za hollywoodski blockbuster Črni panter, prav zdaj pa se pripravlja na prvo filmsko vlogo.

Povedno je, da je pevka za nadaljevanje uspešnega predhodnika potrebovala kar pol desetletja, pa tudi, da je zanj izbrala zgovoren naslov SOS in simbolično platnico, ki namiguje na osamo. Prvi singel Good Days je izšel že pred dvema letoma, vmes je večkrat spremenila datum izida, vrstili so se birokratski spori z založbo. V intervjuju za Billboard je namignila, da bo morda to njen zadnji album. Čeprav se je v preteklih letih preglednost šovbiznisa nekoliko povečala, so redki ustvarjalci, ki bi tako odkrito govorili o svojih stiskah pri spoprijemanju s slavo in pritiski industrije. CTRL je bil homo -gena, zaokrožena celota, SOS je veliko bolj eklektičen, za našo dobo tipično slogovno raztresen. Obseg 23 komadov in dolžina 70 minut namigujeta, da je SZA na album spravila prav vse svoje zamisli. Tu so čutne himne za ljubimce, zapohani novosoulovski prebliski, posvetila starošolskemu hiphopu z Ol’ Dirty Bastardom, balade à la Taylor Swift, sramežljivo izpovedni pop-R & B s Travisom Scottom, indie balada s Phoebe Bridgers in celo poprockovski štiklci, ki se spogledujejo z radijskimi trendi izpred 20 let. Vsa ta pestrost pa je ultimativno kontraproduktivna. Raven produkcije je sicer vseskozi vrhunska, zadovoljivo dinamična in neortodoksna, besedila so praviloma nadpovprečno lucidna, pronicljivo humorna, predvsem pa nešablonska, s čimer se distancira od pompoznosti in izumetničenosti nekaterih vrstnic. Vendar lahko album brez slabe vesti ustavite in poslušanje nadaljujete ob drugi priložnosti, se vračate k favoritom, izpuščate filerje, ki vam ne ustrezajo … ga skratka »personalizirate«.

SOS je nekakšen subtilen klic na pomoč, obenem pa tudi velikopotezen umetniški statement pevke na vrhuncu ustvarjalnosti, ki iskreno razmišlja o odhodu v penzijo. Četudi je v omenjenem intervjuju govorila o prekvalifikaciji v biologinjo ali kmetico, bi bila to velika škoda za sodobni pop. SZA je ena tistih ustvarjalk, ki bi morda res lažje shajale s srednje uspešno, nekoliko bolj anonimno kariero, a je preprosto predobra v tem, kar počne.