Evropski parlament pretresa korupcijski škandal epskih razsežnosti

Belgijsko zvezno tožilstvo je na podlagi obtožb o domnevnem podkupovanju, pranju denarja in poskusih vplivanja Katarja, gostitelja svetovnega prvenstva v nogometu, na politične odločitve v evropskem parlamentu odredilo hišne preiskave, v katerih je bilo zaseženih več kot poldrugi milijon evrov gotovine. Dobesedno vreče denarja naj bi bili našli pri grški evropski poslanki iz politične skupine socialistov in demokratov (S & D) Evi Kaili, zdaj že nekdanji podpredsednici evropskega parlamenta.

Poleg nje so se med osumljenci znašli nekdanji evropski poslanec Antonio Panzeri, sindikalist Luca Visentini, oče Kailijeve Aleksandros Kaili – tega naj bi bili po poročanju tujih medijev zasačili s kovčkom denarja – in njen partner Francesco Giorgi, sicer svetovalec belgijskega evropskega poslanca Marca Tarabella in soustanovitelj nevladne organizacije Proti nekaznovanosti, ki ji predseduje prav Panzeri. Preiskavo so opravili tudi pri belgijskem evropskem poslancu Marcu Tarabelli, po poročanju italijanske tiskovne agencije pa naj bi bil med pridržanimi še Niccolò Figà-Talamanca, direktor nevladne organizacije Ni miru brez pravice.

S preiskavo, ki še teče, na dan prihajajo tudi številna druga imena, ki bi bila lahko tako ali drugače povezana s poskusi lobiranja iz katarske Dohe, a evropski parlament je najbolj pretresla ravno domnevna vpletenost Kailijeve. Tej je bil za konec tedna odrejen pripor, grške oblasti so ji zamrznile premoženje, izključena je bila iz domače stranke Pasok in iz skupine S & D, tako rekoč takoj pa so ji bila odvzeta vsa pooblastila in pristojnosti v evropskem parlamentu.

Kailijeva je v zadnjih mesecih očitno stopila v bran Katarju, ki je bil pred začetkom svetovnega prvenstva v nogometu deležen očitkov o kršenju človekovih pravic in številu smrtnih žrtev pri gradnji stadionov za prvenstvo. Čeprav so katarske oblasti to zanikale, je britanski Guardian ugotavljal, da naj bi bilo pri gradnji umrlo približno 6500 migrantskih delavcev. Kailijeva pa je nasprotno po nedavnem srečanju s katarskim ministrom za delo državo označila za »vodilno na področju delavskih pravic«.

Škandal epskih razsežnosti je zamajal zaupanje v edino evropsko institucijo, katere predstavniki so izvoljeni na neposrednih volitvah. Priložnost je izkoristil madžarski premier Viktor Orbán – tega je evropski parlament večkrat kritiziral zaradi spodkopavanja vladavine prava – in se na družabnih omrežjih hitel norčevati iz tega, da je bil evropski parlament v preteklosti zaskrbljen zaradi korupcije na Madžarskem. Svet EU je na začetku tedna sicer odločil, da bo zaradi neupoštevanja vladavine prava Madžarski zamrznil 6,3 milijarde evrov evropskih sredstev. Hkrati je škandal potrdil, da so pravila evropskega parlamenta, kar zadeva lobistične stike, preohlapna in polna lukenj. Pred leti je v evropskem parlamentu že dvignila precej prahu afera, ki so jo zakuhali novinarji britanskega tednika Sunday Times. Ti so se predstavljali kot lobisti in evropskim poslancem ponujali podkupnino za predlaganje nekaterih dopolnil, poleg treh drugih pa se je tedaj v past ujel tudi slovenski evropski poslanec Zoran Thaler, ki je marca 2011 odstopil s položaja.