Zakaj ne bi Ljubljančani sami odločili, kakšen zrak bodo dihali? 

Ljubljana spada med evropske prestolnice z najbolj onesnaženim zrakom. Samo ta teden je bil zrak v njej po lestvici kakovosti dva dni izrazito slab, tako imenovanim finim trdnim delcem PM2,5, ki lahko povzročajo resne zdravstvene težave, je uspelo preseči sprejemljivo raven onesnaženosti. Gre za velik javnozdravstveni problem, a župan Zoran Janković, ki so mu občani pred kratkim podelili še en mandat, namesto tega raje razmišlja o gradnji sežigalnice.

Sprva sta bili zanjo predvideni dve lokaciji – ena ob Zaloški cesti v bližini moščanske toplarne in ena ob Letališki cesti. Zdaj je Janković navdušen nad zamislijo, da bi bila sežigalnica ob Regijskem centru za ravnanje z odpadki na Barju. Zadnjo besedo naj bi imela stroka.

A ta je že spregovorila. V Zdravniški zbornici Slovenije gradnji sežigalnice nasprotujejo, saj bi načrtovano sežiganje približno polovice odpadkov v državi »kakovost zraka samo še dodatno poslabšalo in ogrozilo zdravje in življenja prebivalcev Ljubljane in okolice«. Mestna svetnica Jasminka Dedić iz zelene stranke Vesna ob tem opozarja, da sežigalnica kljub Jankovićevemu prepričanju ne bi bila energetsko učinkovita. »Sežigalnice, ki se uporabljajo za pridobivanje toplote in energije, so ogljično veliko bolj intenzivne, kot sta premog in naravni plin.« Hkrati bi moral biti naš cilj čim prej preiti v nizkoogljično krožno gospodarstvo. »Če zgradimo sežigalnico, nimamo več motivacije, da bi zmanjšali količino odpadkov ali pa jih usmerjali v druge procese, s katerimi bi lahko pridobivali potrebne vire,« je prepričana Dedićeva.

A zakaj ne bi Ljubljančani sami odločali o tem, kakšen zrak bi radi dihali? Tudi na občinski ravni poznamo institut referenduma, mogoči sta dve vrsti, referendum o splošnem aktu (praviloma odloku) občine in posvetovalni referendum. Kot je pojasnil pravnik Rajko Pirnat, lahko prvega razpiše občinski svet na predlog župana ali člana sveta, a le, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini – podporo referendumu bi moralo s podpisom torej izkazati najmanj nekaj več kot 11 tisoč volivcev. »Predlog ali pobudo za zbiranje podpisov je treba vložiti v 15 dneh po sprejetju splošnega akta.« Odločitev na referendumu nato velja za sprejeto, če zanjo glasuje večina volivcev. »Izid tega referenduma zavezuje občinski svet do konca mandata.«

Na občinski ravni poleg tega poznamo tudi posvetovalni referendum, ki ni v ničemer zavezujoč. Tega je mogoče razpisati pred odločanjem o nekem vprašanju, vendar ga lahko razpiše le občinski svet. Jankoviću ta zamisel ni všeč, to je dal vedeti že na redni tiskovni konferenci novembra. Menda naj bi bile dovolj dober referendum že lokalne volitve – in na teh je zmagal z veliko večino.

Dedićeva se z Jankovićevo tezo ne strinja. V koaliciji, ki se je oblikovala že pred lokalnimi volitvami (v njej so zelena stranka Vesna, Levica, Lista kolesarjev in pešcev, Piratska stranka in iniciativa Ljubljana odprto mesto), napovedujejo, da bodo, če bo odlok o gradnji sežigalnice sprejet, začeli zbirati podpise za razpis referenduma. O sežigalnici naj bi se v mestnem svetu sicer začeli pogovarjati predvidoma spomladi.