Letališki kaos

Takšnega kaosa kot letošnje poletje na letališčih še nismo doživeli. Letališki delavci, stevardese in piloti so po vsej Evropi stavkali, letalske družbe pa so potnikom tik pred zdajci pošiljale brezsrčna sporočila o odpovedi poletov. Horde obupanih potnikov z vseh koncev sveta so se gnetle na hodnikih prepolnih terminalov, nesrečneži so tam spali in tudi po več dni čakali na nadomestni polet, ob njih pa so se nabirale gore prtljage. Najzajetnejše gore čakajočih potovalk so po pričevanju potnikov nevzdržno zaudarjale.

Čeprav so letalski promet med drugim ohromili tudi vojna v Ukrajini, poletni vnovični porast okužb s koronavirusom, vrtoglave cene goriva, številne stavke in še marsikaj, je težava izhajala predvsem iz pomanjkanja delovne sile, to pa je bila posledica množičnega odpuščanja v času izbruha pandemije koronavirusne bolezni, ko so po vsem svetu občutno omejili potovanja: takrat je brez službe ostalo skoraj pol milijona letaliških delavcev. Letalska infrastruktura zaradi tega ni bila pripravljena na ponovni zagon prometa: ko se je svet po pandemiji spet začel vrteti, so želeli potovati tako rekoč vsi, ki so bili dobri dve leti priklenjeni na domača tla, letališča pa v obdobju zgodnje postpandemične rehabilitacije preprosto niso imela zadostne zmogljivosti za takšno potovalno mrzlico.

Zdaj se je sistem že postavil na noge: nakup letalske vozovnice ni več tako zelo tvegana poteza, kot je bila na vrhuncu sezone, boste pa zanjo vsekakor odšteli veliko več kot pred pandemijo.