Prihajajo delavske pravice

Ministrstvo za delo je začelo postopek spremembe »delavske ustave«, zakona o delovnih razmerjih. Sprememba je nujna zaradi zamude pri prenašanju dveh evropskih direktiv v slovensko zakonodajo. Slovenija mora tako čim prej okrepiti pravice zaposlenih za določen čas. V skladu s to spremembo bo lahko delavec, zaposlen za določen čas, od delodajalca po šestih mesecih zahteval varnejšo zaposlitev, to pomeni, da bi lahko prekarec zahteval redno zaposlitev.

Drug sklop evropskih pravil se nanaša na ureditev opravljanja dela na domu. V tem primeru bodo zaposleni lahko zahtevali prožnejši delovni čas, recimo, da delavcu ne bo treba biti na delu ob točno določeni uri. Zaposlenim z ostarelimi starši bo na voljo dodatnih pet dni oskrbovalnega dopusta. Ti dve spremembi nista in niti ne moreta biti plod daljših razprav v Ekonomsko-socialnem svetu, kjer se o teh novostih zdaj usklajujejo sindikati in delodajalci. Več razgrete razprave, kot je razvidno tudi iz nekaterih javnih izjav, je pri dodatnih predlogih, ki bi jih radi še uzakonili na ministrstvu za delo.

Za delodajalce je še najmanj sporen predlog uvedbe 30-urnega tedenskega delovnika. Na začetku, ko je vladajoča koalicija pod vodstvom Roberta Goloba objavila koalicijsko pogodbo, je sicer naletel na najglasnejše nasprotovanje delodajalcev. Tedanji predsednik Obrtno-podjetniške zbornice (OZS) Branko Meh je denimo poleti dejal, da 30-urni delovnik »za nas sploh ne pride v poštev«. Ker pa zdaj na ministrstvu predlagajo prostovoljni prehod na 30-urni delovnik tako, da bi se spodnja meja delovnega časa, ki na tedenski ravni velja za polni delovni čas, znižala s sedanjih 36 ur na 30, je zamisel za podjetnike sprejemljiva. 

Bo tako tudi z drugimi zamislimi? Za podjetnike je najspornejši predlog obvezna božičnica v višini minimalne plače – oziroma kot piše v predlogu zakona: »Delavec ima pravico do letnega plačila poslovne uspešnosti najmanj v višini minimalne plače.« Izplačilo tako imenovane 14. plače (za 13. velja regres) je v številnih državah EU, recimo v Avstriji, Nemčiji, Grčiji ali Italiji, redna praksa. V Italiji recimo nekateri zaposleni dobivajo celo 15. in 16. plačo. V Belgiji božičnico izplačujejo tako rekoč vsa podjetja. V Sloveniji pa naj bi bila ta novost »nedopustna«, delodajalci naj bi, če bi se uveljavila, celo »zaostrili retoriko«, kot je minuli teden dejal predsednik OZS Blaž Cvar.

Minister Luka Mesec pri tem za zdaj ne misli vztrajati, a na mizi je še nekaj drugih vprašanj. Ministrstvo za delo predlaga uvedbo tedenskega počitka, ki naj bi trajal neprekinjeno 48 ur, vsaj enkrat na mesec. Predlaga dodatek za sobotno delo in sklop pravil, s katerimi bi uredili delo agencijskih delavcev, torej tistih, ki so zaposleni pri agencijah, te pa jih »posojajo« posameznim podjetjem. Ministrstvo predlaga, da se nadomestilo za agencijske delavce na čakanju s 70 odstotkov minimalne plače zviša na 80 odstotkov plače delavca v preteklem mesecu, predlagajo pa tudi, da se najvišji dovoljeni odstotek agencijskih delavcev pri velikih delodajalcih zmanjša s 25 odstotkov na 15, pri malih, kjer zdaj ni omejitev, pa se postavi pri 25 odstotkih.

Na ministrstvu predlagajo tudi več pravic sindikalnih zastopnikov. Po podatkih Zveze svobodnih sindikatov (ZSSS) je v zadnjih dveh letih kar 30 sindikalnih zastopnikov izgubilo delo, številni odpuščeni so se sicer nato z delodajalci poravnali – zmagali so na sodišču in dobili odpravnino –, a v vseh teh primerih jim je po mnenju sindikatov v podjetjih uspelo oslabiti sindikate. Ministrstvo zato predlaga, da bi se, kadar se odpuščeni sindikalni zastopnik z odpovedjo delovnega razmerja ne strinja, uvedlo začasno zadržanje odpovedi pogodbe do pravnomočne sodbe sodišča.