Urška Klakočar Zupančič je zoper Romana Vodeba in TV3 podala prijavi

Žaljivi seksizem

Seksizem v slovenskem političnem prostoru nastopa na odprtem odru. Leta 2005 je tedanji poslanec SDS Pavel Rupar za dve poslanki recimo hotel odrediti »obvezni zakonski pregled mednožja, da bi ugotovil, katerega spola sploh sta«. Štiri leta kasneje je Vasko Simoniti, ko je odslužil prvi mandat kulturnega ministra, naslednico Majdo Širca označil za »žensko, ki je močno prikrajšana«. Ko je prva predsednica slovenske vlade Alenka Bratušek leta 2014 odstopila, je predsednik SDS Janez Janša navrgel, da je bila dolžina njenega mandata »sorazmerna dolžini njenega krila in pameti«.

Da je prav tak seksizem živ še danes, dokazujejo tako rekoč vsakodnevni odzivi na dejanja Urške Klakočar Zupančič. Predsednici državnega zbora se je v razmeroma kratkem času že večkrat očitalo, kako je oblečena, njeni rdeči salonarji so v državnem zboru povzročili manjšo feministično revolucijo, njenim morda sicer res manj konvencionalnim nastopom pa so nekateri hiteli pripenjati oznake različnih nevroz.

Pripombe na njen račun si pogosto privošči razvpiti seksist in samooklicani psihoanalitik Roman Vodeb. Oktobra je v oddaji Faktor na TV3 rekel, da je kot »podivjana kobila, ki je ne moreš osedlati, ker toliko leta, da je noben jezdec ne ukroti«. Ob komentiranju njenega domnevno spornega prihoda na državno proslavo poleti, ko je pomahala množici, je ocenil, da naravnost »buhti od pohote, nastavlja se kot seksualni objekt in pričakuje, da si jo bodo moški želeli. /.../ Bilo je, kot da bi ji prihajalo. Na podoben način kot prvič, ko je stopila na tisti govorniški oder v državnem zboru. Takrat je tako dihala, kot da bi orgazem doživljala.« Pred njim niso bili varni niti njeni najožji sorodniki, za zaključek pa je o predsednici dodal: »Nezrelo se loteva življenja. Hlepi po karieri, pa ima dva majhna otroka.«

Predsednica je zato zoper Vodeba že podala prijavo na policijo, prijavo na Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve pa je podala zoper televizijo, ki je predvajala omenjeno oddajo, ker meni, »da nihče – ne ženska ne moški – ne bi smel trpeti tako nizkotnih in sramotnih komentarjev«. Ti so po njenem mnenju tako daleč od meje dostojnega, da jo izjemno žalosti, »da kaj takega v javnem prostoru dopuščamo pod krinko svobode govora. Ne le da prizadenejo mene in moje bližnje, pač pa so ogledalo družbe, v kateri živimo. Družbe, ki tolerira sovražni govor.« V Vodebovem govorjenju prepoznava znake kaznivega dejanja spodbujanja sovraštva na podlagi spola. »Tu ne gre za nobeno svobodo govora, nobeno konstruktivno kritiko, ki morda malo hodi po robu, ampak gre za odkrit seksizem in razčlovečenje oziroma za ponižanje človeka na spolni objekt.«

»Moja moralna dolžnost je, da kritično mislim – ne morem se izneveriti narodu, ki od mene pričakuje, da kaj kritičnega in pametnega povem tudi na račun te vlade,« pa vztraja Vodeb. Ko smo ga prosili za mnenje o prijavi, je spet podal psihološki profil predsednice državnega zbora, nato pa ji očital vmešavanje v svobodo govora. »Zatiranje drugače, torej kritično mislečih je absolutno politično nesprejemljivo in anahronistično za sedanji družbenopolitični trenutek.« Kako se bosta odzvala policija in Akos, ga menda ne zanima. »Doslej se mi ni oglasil še nihče,« pravi.