Zvišanje cen študentske prehrane

Najvišja vrednost obroka po novem devet evrov in ne več sedem

Študenti so se na začetku leta razveselili novice, da se je v skladu z lani sprejetim zakonom zvišala subvencija za študentsko prehrano, in sicer z 2,82 evra na 3,50. To bi v praksi pomenilo, da bi morali študenti z novim letom za doplačilo k študentskemu bonu odšteti 68 centov manj. Vendar je Študentska organizacija Slovenije (ŠOS), ki je bila pobudnica zvišanja, hkrati privolila v zvišanje najvišje vrednosti obroka s sedmih evrov na devet. Tako so študenti ponekod po novem primorani za obrok doplačati 5,5 evra, več, kot ta čas znaša najnižja urna postavka za študentsko delo – 5,21 evra neto.

Predsednica ŠOS Marike Grubar razlaga, da so se za ta korak odločili, ker se število ponudnikov zadnja leta zmanjšuje – samo za primerjavo: leta 2012 je bilo ponudnikov 743, lani pa 311. »Znašli smo se pred dilemo, kako ohraniti sistem študentske prehrane,« pojasnjuje. »V zvišanje maksimalne cene obroka smo privolili izključno zato, da se na razpis lahko spet prijavijo ponudniki, ki so vmes odpovedali pogodbe, saj so enostavno presodili, da za sedem evrov ne morejo več zagotavljati obroka.« Po izračunih ŠOS se je povprečna vrednost obroka s 1. januarjem zvišala za 1,23 evra, kar pomeni razliko 55 centov. Pri tem Grubarjeva opozarja, da je šlo pri zadnjem zvišanju subvencije za izredno zvišanje, že marca bi morali namreč spet zagotoviti zvišanje, ki bi bilo usklajeno z inflacijo. Marca bi tako razlika lahko znašala samo še 19 centov, če bodo prizadevanja ŠOS uspešna – želi si namreč še ene izredne uskladitve –, pa te razlike morda sploh ne bi bilo več.

Na letošnji razpis se je res prijavilo nekaj ponudnikov več – teh je po vsej Sloveniji po novem 332 –, a se je hkrati zmanjšalo število ponudnikov, ki za obrok ne zahtevajo doplačila, in sicer s 14 na pet, maksimalno doplačilo pa je lani zahtevalo 61 ponudnikov, letos ga 77. Cene živil in stroški dela so resda zrasli, vendar so ob zvišanju maksimalne cene obroka na plano očitno prišli tudi špekulanti. Nekateri ponudniki so tako ceno obroka (in s tem doplačilo) zvišali za več kot 50 odstotkov, v izjemnih primerih je bilo zvišanje celo 100-odstotno.

Študente je nenadno zvišanje cen upravičeno presenetilo, v Mariboru so zato recimo za 18. januarja napovedali protest. Grubarjeva odziv podpira, saj je ta po njenem mnenju »pokazatelj, da gre za temo, ki študente zanima«, in da se mora ŠOS še naprej »boriti za zvišanje subvencije«. Hkrati se zaveda, da bi bile, kar zadeva študente, potrebne številne druge spremembe: recimo zvišanje državnih in Zoisovih štipendij, v zvezi s študentsko prehrano pa bi lahko začeli razmišljati o uvedbi študentskih menz, kakršne poznajo v tujini.

Študente v novem letu sicer čaka tudi višja minimalna urna postavka za študentsko delo. Ta mora biti namreč usklajena z minimalno plačo. Če bo ta, kot je napovedal minister za delo Luka Mesec, v neto znesku višja za približno 100 evrov, bi študentska minimalna urna postavka lahko po novem znašala nekaj manj kot šest evrov neto.