TV komentar / Premier ima partnerko

Seveda je novica, če ima sveže ločeni (vsaj dejansko, če že ne formalno, pač ne vemo) premier novo partnerko, medijsko zanimiva. In tudi najbolj normalno je, da mediji takšno novico uvrstijo med dnevna poročila. Seveda je omembe vredno tudi dejstvo, da je partnerica influencerka in da se tudi sama rada medijsko izpostavlja. Ampak naštevanje njenih preteklih partnerjev? Kazanje njenih objav na Instagramu? Mačistično izživljanje? Šovinistične pripombe? Saj smo vendar leta 2023. In ja, ljudje imajo spolne odnose tudi, če niso poročeni. Ljudje imajo tudi več partnerjev, nekateri manj, drugi več. Nismo s tem dušebrižništvom in zlaganostjo že opravili? POP TV, televizija, pri katere resničnostnih šovih pogosto ne vemo, ali lahko gre še nižje, je zdaj začela vihati nos nad življenjem Tine Gaber? Kakšna svetohlinska drža. Saj se lahko skupaj muzamo, kako slovenski premieri ravno med opravljanjem funkcije vedno znova spremenijo ustroj svojega družinskega življenja (Janez Janša, Miro Cerar, Tone Rop, zdaj tudi Robert Golob). Lahko pogledamo tudi v kariero novega partnerja. Ampak seksizem in šovinizem?

A še dobro, da ima RTV Slovenija dopisnike, ki se poskušajo čim manj ukvarjati z dogajanjem v lastnem javnem zavodu in pripravljajo še naprej odlične prispevke – za večino prebivalcev so ti prispevki namreč edino okno v svet tam zunaj. Tako je dopisnica Polona Fijavž odšla v Lützerath, naselje v bližini belgijsko-luksemburške meje, ki so ga zaradi načrtovane širitve rudnika lignita izselili. Pod njim namreč leži 280 milijonov ton premoga, ki ga namerava multinacionalka RWE izkopati. Sploh zdaj, ko ima premog spet visoko ceno, se družbi RWE še posebno mudi, na njeni strani pa so bila tudi sodišča. A že pred dvema letoma so ga zasedli podnebni aktivisti, ki nasprotujejo kurjenju premoga, saj je to v nasprotju s svetovnimi, evropskimi in tudi nemškimi podnebnimi cilji. Ja, nemški mladi aktivisti imajo dovolj. Nočejo biti zadnja generacija, zahtevajo, da se podnebna kriza vzame resno, kar je tudi v Nemčiji zdaj malce problematično, ker so tudi cene energentov v Nemčiji nesorazmerno porasle, zaradi česar okoljsko sicer bolj čuječi Nemci nimajo več toliko posluha za okoljske cilje.

Če jim bo uspelo ostati tam do 1. marca, bodo aktivisti – čeprav se izmenjujejo, jih je po oceni nemških medijev vedno vsaj tisoč na sami lokaciji, v teh dneh pa jih je tam vsaj dva tisoč – zmagali vsaj za nekaj časa. Do takrat je namreč izpraznitev mogoča, nato začnejo spet teči novi roki.

A Polona Fijavž nam s tem pokaže predvsem, da tam zunaj v svetu poteka boj za prihodnost. In da zaradi energetske krize ni mogoče pristati na vse. Kdaj smo se na primer strinjali s tem, da kmetje lahko kot pogonsko gorivo spet uporabljajo kurilno olje? Zakaj? Mar se ni mogla slovenska vlada raje zavezati za dodatno subvencijo kmetovalcem pri nakupu dizelskega goriva?

V Sloveniji »zadnjo generacijo«, to je nova generacija mladih aktivistov, ki so v svojih dejanjih že bolj brezkompromisni, še čakamo. Ampak zaradi Polone Fijavž vsaj vemo, kaj delajo nemški aktivisti.