Ob boku najboljšim
Razstava arhitekturnega opusa Saše Deva, ki je postavil temelje sodobne mariborske, pa tudi slovenske arhitekture
Hranilnica Dravske banovine (zgrajena 1931–32) je bila poslovno-stanovanjska stavba, danes je predlagana za spomenik državnega pomena.
© Miran Kambič
Zgodovinsko obdobje, v katerem je deloval arhitekt Aleksander Saša Dev (1903–1967), je bilo burno in vznemirljivo. Navkljub gospodarski krizi je v tridesetih letih 20. stoletja Maribor utripal v dinamičnem družbenem in ekonomskem ritmu. V desetih letih pred drugo svetovno vojno je Dev izdelal več kot 50 arhitekturnih projektov tudi zato, ker je imel razgledane naročnike. V Mariboru je projektiral javne zgradbe, industrijska poslopja, večstanovanjske stavbe, družinske vile, trgovske lokale, pa tudi počitniške vile na Pohorju. Gradil je svetovljansko arhitekturo in za nekaj trenutkov mesto ob Dravi rešil iz provincialnih spon.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Hranilnica Dravske banovine (zgrajena 1931–32) je bila poslovno-stanovanjska stavba, danes je predlagana za spomenik državnega pomena.
© Miran Kambič
Zgodovinsko obdobje, v katerem je deloval arhitekt Aleksander Saša Dev (1903–1967), je bilo burno in vznemirljivo. Navkljub gospodarski krizi je v tridesetih letih 20. stoletja Maribor utripal v dinamičnem družbenem in ekonomskem ritmu. V desetih letih pred drugo svetovno vojno je Dev izdelal več kot 50 arhitekturnih projektov tudi zato, ker je imel razgledane naročnike. V Mariboru je projektiral javne zgradbe, industrijska poslopja, večstanovanjske stavbe, družinske vile, trgovske lokale, pa tudi počitniške vile na Pohorju. Gradil je svetovljansko arhitekturo in za nekaj trenutkov mesto ob Dravi rešil iz provincialnih spon.
Še ko je bil mlad arhitekt, diplomant v seminarju Jožeta Plečnika, se mu je uspelo odmakniti od profesorjevih usmeritev in je začrtal svojo arhitekturno smer, četudi v skladu s takratnimi modnimi smernicami v arhitekturi. Že leta 1928, le leto po diplomi, je zmagal na javnem natečaju za zdravstveni dom oziroma za Palačo okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Takrat je ustanovil svoj biro in kmalu se mu je pridružil sošolec arhitekt Jaroslav Černigoj (1905–1989). Ta zdravstveni dom, zgrajen v letih 1930–32 na Sodni ulici v Mariboru, je njun prvi skupni projekt in še danes je v tej stavbi zdravstvena ustanova – Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca.
Zdravstvene ustanove še niti nista pripeljala do konca, ko sta leta 1931 že dobila pomembno naročilo za gradnjo Hranilnice Dravske banovine, poslovno-stanovanjske stavbe, ki še danes velja za eno najboljših tistega časa, saj je bila v tistem obdobju arhitekturni presežek. V jedru je železobetonska skeletna konstrukcija; to je bilo prvič, da so v Mariboru uporabili armirani beton, hkrati je bila to ena prvih takšnih gradenj v Sloveniji. Zgradba je bila za takratno mariborsko urbano okolje izredno pogumna, tudi zaradi postavitve v razmerju do prostora in okolice. Danes je predlagana za spomenik državnega pomena, in to čeprav je v zadnjem obdobju novi lastnik neustrezno posegel v njeno substanco. Ne glede na to še vedno predstavlja celovitost arhitekturne ideje. Med najpomembnejšimi Devovimi arhitekturnimi projekti v Mariboru sta še Gospodarska zavarovalnica Drava in stanovanjski kompleks Hutterjev blok, ki slovi po vrhunski bivalni kulturi.
Saša Dev je do upokojitve v soavtorstvu in samostojno izdelal več kot 600 projektov, vendar njegovo povojno ustvarjalno obdobje ni bilo nikjer ovrednoteno. Med njegovimi deli je tudi stavba Umetnostne galerije Maribor (1952–1954), soustvaril jo je z Jaroslavom Černigojem in Jožetom Požaukom. Navsezadnje je bil vse do zdajšnje razstave na nek način zamolčan avtor in v zgodovini slovenske arhitekture v veliki meri prezrt. Dr. Stane Bernik je v knjigi Slovenska arhitektura 20. stoletja sicer navedel njegove tri najpomembnejše mariborske stavbe, vendar je pri avtorstvu Hutterjevega bloka in Hranilnice Dravske banovine na prvo mesto postavil Jaroslava Černigoja. Tudi njegovo soavtorstvo pri mariborskem kolodvoru (1951) je po svoje zamolčano in pripisano le Milanu Černigoju (1912–1978), bratu Jaroslava Černigoja.
Razstava obravnava pomembno poglavje iz slovenske arhitekture, ki je bilo doslej zanemarjeno. Predstavi celoten Devov opus, ki nas lahko navduši. »Devov modernizem je izrazito kontekstualen ter znanilec alternativne usmeritve modernizacije mest. Dajal je odgovore na zahteve danega prostora in časa. Dev in Černigoj sta postavila temelje arhitekturne šole v Mariboru. Mariborska arhitekturna šola je samosvoja, saj sloni na modernističnih osnovah in občutljivosti za prostor, s tem se postavlja ob bok najboljšim v Evropi,« sta zapisala avtorja razstave.
Prav zaradi pionirske vloge te razstave gre njenima avtorjema Simoni Vidmar in Stojanu Skalickemu ter sodelavcema Leopoldu Mikcu Avberšku in Sabini Lešnik vsa pohvala za garaško delo. Pri razstavi je tvorno sodeloval tudi Pokrajinski arhiv Maribor, in omogočil, da lahko k velikemu delu Devovih arhitekturnih načrtov, ki jih sicer hrani arhiv, pristopimo študijsko. Razstava je pripravljena skrbno, dobro postavljena, vanjo so vključili intervjuje z arhitekturnimi strokovnjaki, ki razlagajo o pomenu Devovih projektov, in tudi pripovedi stanovalcev Hutterjevega bloka o dobri bivalni izkušnji. Le na izid kataloga razstave oziroma monografije arhitekta Saša Deva bomo morali še nekaj tednov počakati.
Razstava:
Saša Dev, arhitekt: Temelji sodobne arhitekture v Mariboru
Kje: Umetnostna galerija Maribor
Kdaj: do 5. marca 2023
* Arhitekturo Saše Deva bomo natančneje predstavili v Mladinini marčni prilogi Bivanje.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.