Zaradi želje po ohranitvi materinega jezika ustreljeni kot talci

V obdobju med drugo svetovno vojno so bile ljudem kršene pravice do uporabe materinega jezika in do samoodločbe kateri vojski ali politični organizaciji se bodo priključili

V Muzeju narodne osvoboditve Maribor bodo danes odprli razstavo Ste me hoteli videti strto, ki je avtorski projekt dvajsetih avtorjev in številnih slovenskih in hrvaških izobraževalnih ustanov ter društev. Razstava bo na ogled do oktobra, potem se bo selila po ustanovah, ki so v razstavi sodelovale.

Razstava se bo iz Maribora preselila v Muzej grada Zagreba, Muzej norosti Trate, Posavski muzej, Muzej novejše zgodovine Celje, Muzej Velenje, Koroški pokrajinski muzej, Gorenjski muzej, Muzej in galerije mesta Ljubljane in Loški muzej Škofje Loka.

Kot je za STA povedala direktorica muzeja Simona Tripkovič, razstava s teksti, fotografijami in predmeti prikazuje človekove pravice iz Splošne deklaracije o človekovih pravicah, ki so bile v različnih obdobjih 20. stoletja ljudem odvzete oziroma kršene iz različnih razlogov.

Povedala je tudi, da avtorji posameznih besedil na razstavi navajajo posamezne člene deklaracije in na podlagi osebnih zgodb ljudi, predstavljajo kršitve teh členov. Razstava prikazuje čas pred drugo svetovno vojno, kjer preko zgodbe spoznamo vmešavanje javnosti v zasebno življenje in odločitve posameznika.

"V obdobju med drugo svetovno vojno so bile ljudem kršene pravice do uporabe materinega jezika in do samoodločbe kateri vojski ali politični organizaciji se bodo priključili. Prav tako prikazuje ljudi, ki so bili zaradi želje po ohranitvi materinega jezika ustreljeni kot talci. Obdobje vojne ni prizanašalo niti otrokom," je povedala Simona Tripkovič.

Na razstavi bo mogoče prebrati zgodbe izbrisanih, spoznati usode žensk, ki so bile zaničevane zaradi želje po delu, beguncev, ki jih je vojna vihra pregnala iz njihovih domov, istospolno usmerjenih ljudi in tistih, ki so jih zaradi nezmožnosti samostojnega življenja izključili iz skupnosti in v imenu zdravljenja vključili v ustanove, usode tistih, ki so želeli zdravo okolje za življenje ter Romov, ki so doživeli diskriminacijo.

Zgodbe posameznikov na razstavi dopolnjujejo video in avdio zapisi, poseben pomen pa jim dajejo razstavljeni predmeti.

Muzejski svetovalec Uroš Dokl je izpostavil, da je razstava pravzaprav namenjena opominjanju, da pravice in svoboščine za dobrobit človeka niso samoumevne. Pravzaprav se dogajajo kršitve temeljnih človekovih pravic na vseh področjih, vsem starostnim skupinam in imajo popolnoma nadnacionalen značaj.

"V obdobju med drugo svetovno vojno so bile ljudem kršene pravice do uporabe materinega jezika in do samoodločbe kateri vojski ali politični organizaciji se bodo priključili. Prav tako prikazuje ljudi, ki so bili zaradi želje po ohranitvi materinega jezika ustreljeni kot talci. Obdobje vojne ni prizanašalo niti otrokom."

Simona Tripkovič,
direktorica Muzeja narodne osvoboditve

Menil je, da je treba tovrstne razstave podpreti s praktičnimi izzivi in razmisleki, ki so namenjeni predvsem mlajšim obiskovalcev njihovega muzeja. Če sledimo modrosti, da "na mladih svet stoji" potem leži mirnejša in varnejša prihodnost prav med tistimi, katerim namenjajo obogatitveni muzejski program.

"Za omenjeno razstavo smo pripravili različico našega ustaljenega in nagrajenega programa Muzej za mir, ki bo v času razstave osredotočen na izpostavljanje posameznih zgodb, ki nagovarjajo vprašanja splošne volilne pravice, pravice do varnosti in svetosti življenja, svobode govora in združevanja, pravica do poštenega sojenja, pravice do združitve in podobno," je dejal Dokl.

V času trajanja razstave bodo za srednješolce organizirali mirovno konferenco mladih z naslovom Varnejši jutri se ustvarja danes. Srečanje bo namenjeno razmisleku o aktualni prognozi za varno in dostojno prihodnost meščanov in okolja. Rezultat bo apel mladih poslan posameznim ciljnim ustanovam in posameznikom, ki imajo možnost odločanja v dobrobit ljudi. Enako vsebino bodo zapečatili kot časovno kapsulo in ohranili za generacije, ki prihajajo.

Generalna skupščina Združenih narodov je kot odgovor na kršitve človekovih pravic 10. decembra 1948 sprejela Splošno deklaracijo o človekovih pravicah, ki bi naj bila skupen ideal vseh ljudstev in narodov. V 1. členu deklaracija med drugim navaja, da se vsi ljudje rodijo svobodni ter imajo enako dostojanstvo in pravice.