»Vi ste strošek«

Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije se je prejšnji mesec uspelo z vlado dogovoriti za zvišanje plač pomočnicam vzgojiteljic. Te so tako iz izhodiščnega 22. plačnega razreda napredovale v 26. plačni razred. V Združenju mestnih občin Slovenije so kmalu zatem začeli opozarjati, da to prinaša dodatne finančne obremenitve za občine, zato so vladi poslali poziv, naj se stroški zvišanja plač krijejo iz državnih sredstev. Ker vlada na poziv ni odgovorila, občine napovedujejo, da bodo zdaj primorane dodatno breme preložiti na starše. Ti bi po novem morali v povprečju plačevati devet do 12 odstotkov več, odvisno od skupnih družinskih dohodkov.

V združenju so napovedali, da bodo občinski sveti ponekod že na začetku tega meseca obravnavali zvišanje cen. Novomeški mestni svet je recimo že prejšnji teden zvišal cene vrtcev za 13,1 odstotka. V praksi to praviloma pomeni, da bo večina staršev z otrokom v prvem starostnem obdobju po novem plačevala 22,32 evra več kot doslej, v drugem starostnem obdobju pa 16,41 evra več.

Kot je v intervjuju za Radio Študent nedavno povedala vzgojiteljica in sindikalistka Petra Koritnik, ni prav, da se zvišanje cen na tak način povezuje z višjimi plačami sicer dolgo premalo plačanih pomočnic vzgojiteljic. Te so bile resnično v prekarnem položaju. »Opravljale so še dopoldansko delo, da so lahko dostojno preživele mesec.« Zvišanje plač je bilo zato nujno in dobrodošlo. Hkrati je opozorila, da so pomočnice vzgojiteljic pogosto odhajale v druge panoge z višjimi plačami, to je prišlo še posebej do izraza med epidemijo.

Zaskrbljenost občin razume, a se nikakor ne strinja, da bi moralo dodatno breme pasti na ramena staršev. »Ni prav in ni pošteno. Še manj pa, da se hkrati izrekajo očitki na račun pomočnic vzgojiteljic.« To, da so napredovale v višji plačilni razred, po njenem »nikakor ne sme biti razlog ali krivec« za zvišanje cen vrtcev, vseeno pa je nujno treba najti ustrezno rešitev v dobro vseh, a »ne na račun staršev in zaposlenih«.

Goran Lukić iz Delavske svetovalnice je opozoril, da je bilo pred dobrim letom napovedano podobno zvišanje oskrbnin v domovih za starejše, ko je bil podpisan dogovor o zvišanju plač najslabše plačanih delavcev v njih, bolničarjev, medicinskih sester, socialnih oskrbovalk in varuhov. Pri tem se sprašuje, zakaj je nujno vedno znova ustvarjati vtis, da so ravno najslabše plačani delavci v javnem sektorju tisti, zaradi katerih se zvišujejo cene javnih storitev. »Vseh teh bolničarjev, negovalcev, strežnic, pomočnic vzgojiteljic se pač ne da avtomatizirati ali digitalizirati,« je zapisal. »Vsi ti podplačani delavci in delavke javnega sektorja so temelj javnega sektorja. In če oblast ne zna ustrezno ovrednotiti njihovega dela, če meče ’stroške dviga plač’ na uporabnike storitev, je to jasen signal iste oblasti, ki vsem tem delavcem sporoča: ’Vi niste prioriteta. Vi ste strošek.’«