Vrnitev v (precej temačno) preteklost?

Ko je jeseni 2019 Boštjan Poklukar pred parlamentarnim odborom za notranje zadeve predstavil kandidaturo za notranjega ministra, je poslanec SDS Žan Mahnič dobil občutek, da »gre za predstavitev ministra za obrambo«. Občutka, da je šlo za predstavitev načrta obrambe Slovenije (in EU) pred grozečim napadom – četudi pred begunci –, se ni bilo mogoče znebiti. Poklukar si je tedaj namreč za prednostno nalogo pred vsemi drugimi postavil varovanje meja, ljudi in premoženja, in to z obvladovanjem migracij, ki da so glavna grožnja.

Kmalu bo Poklukar v isti vlogi spet nagovoril poslanke in poslance. Premier dr. Robert Golob ga je izbral za naslednika Tatjane Bobnar na čelu ministrstva za notranje zadeve. Kaj to pomeni za policijo in druge notranje naloge, med katerimi sta v ospredju predvsem azilna in migrantska politika, torej občutljiva vprašanja, ki so že sedaj v krizi? Nič dobrega.

Z njim smo govorili februarja 2020, ko je po odstopu premiera Marjana Šarca opravljal le še tekoče posle, in takrat je izrazil »obžalovanje, da ljudje umirajo, tega si ne želim, a to je realnost. Ljudje bodo pripravljeni priti čez vse ovire, tudi čez visoko Kolpo in njene tolmune, zato bo prihajalo tudi do smrti«. Kljub temu je v isti sapi izrazil podporo ograji in rezilni žici na meji, ki »sicer ne preprečuje ilegalnih prehodov, jih pa nekako usmerja, tako da imamo tam, kjer je začasna tehnična ovira, manj prehodov kot tam, kjer je ni. Po svoje je ta ograja učinkovita.« V času, ko je vodil notranje ministrstvo, je Slovenija na slovensko-hrvaški meji postavila več kot 50 dodatnih kilometrov ograj in žice.

V času njegovega ministrovanja ni bilo nikakršnega pomika na bolje ne glede mejne in ne glede azilne politike. To je pravzaprav pričakovano. Poklukarja namreč povezujejo s sedanjim državnim sekretarjem na obrambnem ministrstvu, nekoč tesnim sopotnikom Janeza Janše, Damirjem Črnčecem. Slednji je bil tudi mentor pri njegovem magistrskem delu na fakulteti za državne in evropske študije v Kranju. Prav Poklukar naj bi spoznal in povezal Črnčeca s Šarcem. Črnčecev pogled na migracije pa je znan. Po njegovem gre za »nezakonite migrante, ki dnevno vdirajo v Slovenijo, so velik varnostni problem. So organizirani nasilni kriminalci, s seboj prinašajo neznane viroze, garje in podobne bolezni.« Nevladnim organizacijam, ki delujejo na tem področju (in bi morale biti ključni sogovornik vsakokratnega ministra za notranje zadeve), je nekoč že grozil z »ukinitvijo vsega financiranja iz javnih sredstev«. Morda so se tudi zato združeni nevladniki, ki delujejo na področju človekovih pravic, v ponedeljek z javnim pismom obrnili na Goloba. Pravijo, da potrebujemo drugačnega notranjega ministra. Jasno so tudi povedali, da na podlagi izkušenj lahko zatrdijo, da Poklukar ni primeren za to funkcijo.

Po naših informacijah naj bi se Golob, že ko je sestavljal vlado in iskal »ekipo« za vodenje notranjega resorja (in s tem policije), odločal med dvema možnostma. Med ekipo Marjana Šarca, ki je v bistvu ekipa Damirja Črnčeca in je kot notranjega ministra že tedaj ponujala Poklukarja na eni strani, ter ekipo Tatjane Bobnar, v bistvu kolonijo v Tacen kazensko prestavljenih policijskih šefov in drugih oporečnikov diktaturi Janševe vlade znotraj policijskega sistema. Odločil se je za slednjo.

Imenovanje Boštjana Poklukarja ni dober obet ne za policijo ne za azilno politiko.

In zdi se, da je šlo zgolj za anomalijo v sistemu. Ekipa, ki je vodila notranje ministrstvo in policijo dobrega pol leta in začela ponovno vzpostavljati nekatere moderne standarde v policiji ter v azilni politiki, je dobila zgolj epizodno vlogo. Nikoli ne bomo vedeli, kako iskreni so bili njihovi nameni, saj je bila njihova navzočnost res prekratka. Tatjana Bobnar je sicer svoj pohod na veliki oder začela prav na povabilo Boštjana Poklukarja, ki jo je konec leta 2018 izbral za generalno direktorico policije. A odnosi med njima naj bi bili pogosto zelo napeti, razlogi pa podobni kot za napetosti med njo in Golobom, in sicer »kadrovske« narave.

In kaj se bo pod novim vodstvom dogajalo v policiji? Se glede na izjave premiera o nekooperativnosti vršilca dolžnosti direktorja policije Boštjana Lindava obetajo takojšnje menjave? Bo premier Golob zdaj lahko dejal, da se končno zares »čisti« po policiji, kjer je Janševa vlada brutalno kadrovala? Ali bo šlo zgolj za nadaljevanje te iste politike, le da bodo zdaj »naši« drugi ljudje?