Končno zaščita žvižgačev

Državni zbor je pred dnevi sprejel zakon o zaščiti prijaviteljev – širše so znani kot žvižgači –, torej oseb, ki razkrijejo domnevno nepošteno, neetično, diskriminatorno, neprimerno ali nelegalno dejavnost v organizaciji, katere del so oziroma so bili. Slovenska zakonodaja je že desetletje zagotavljala varstvo žvižgačem, a je šlo za razpršeno zakonodajo, v praksi pa so doslej žvižgači po pravilu doživljali pogrome, izobčenje, disciplinske in celo kazenske postopke. Vse to se je zgodilo tudi najbolj znanemu slovenskemu žvižgaču Ivanu Galetu, ki je spomladi 2020 v oddaji Tarča na RTV Slovenija razkril nepravilnosti pri nabavi zaščitne opreme za potrebe boja z epidemijo koronavirusne bolezni.

Gale, ki je po razkritju izgubil službo na Zavodu za blagovne rezerve, prek katerega so se izvajali nakupi zaščitne opreme, in je provladno vodstvo zavoda proti njemu sprožilo tudi več kazenskih postopkov, je s sprejetjem zakona zadovoljen. Meni, da »zakon uvaja neprimerno višjo raven zaščite žvižgačev kot doslej«, in dodaja, da je v postopku sprejemanja zakonodaje zakonodajalec upošteval nekatere predloge, ki so jih pripravili v Centru za zaščito žvižgačev, katerega soustanovitelj je.

Zakon sicer za podjetja in organizacije (v javnem in zasebnem sektorju), ki imajo več kot 50 zaposlenih, določa obveznost vzpostavitve »prijavne poti« oziroma, povedano po domače, imenovanje »žvižgaškega« zaupnika. Skupaj gre za več kot 2500 zavezancev. Zunanje prijave pa bo obravnavalo 24 nadzornih državnih organov v okviru svoje stvarne pristojnosti. Vsebinsko zakon določa prepoved povračilnih ukrepov ter zaščitne ukrepe za pomoč prijaviteljem. Predvideni so tudi »zaščita pred razkritjem identitete žvižgačev, brezplačna pravna pomoč, nadomestilo za primer brezposelnosti, psihološka podpora, sodno varstvo in začasne odredbe v primeru povračilnih ukrepov«, pojasnjujejo na ministrstvu za pravosodje, ki ga vodi Dominika Švarc Pipan.

»Zakon bo razmerja moči v primeru kršitev veljavnih predpisov vsaj malo prevesil s strani kršiteljev in maščevalcev na stran tistih, ki opozarjajo. Žvižgačem daje vsaj zasilno varnostno mrežo, če bi postali žrtev povračilnih dejanj, kar se po izkušnjah Centra za zaščito žvižgačev v praksi vse prevečkrat prikrito in agresivno tudi dogaja,« pravi Gale, a hkrati opozarja, da bo marsikaj odvisno od implementacije zakona in izvajanja v praksi: »Če vzamemo zgolj žvižgaškega zaupnika. Vprašanje je, kateri posameznik to bo v posamezni organizaciji. Pogosto se dogaja, da so delavski in sindikalni zaupniki v nezdravi navezavi z vodstvom in ne opravljajo svojega poslanstva, pač pa delajo bolj v korist delodajalca kot pa delavca.«

Specializirana zakonodaja na posameznih področjih za varovanje sicer precej nemočnega posameznika je vendarle imela neke učinke. Tako je bilo recimo pri ustanovitvi informacijskega pooblaščenca in pooblaščenih oseb za dostop do informacij javnega značaja. Pa tudi pri ustanovitvi zagovornika načela enakosti, ki ugotavlja konkretne in sistemske primere diskriminacije ljudi na podlagi njihove osebne okoliščine. Če bo namenski sistem zaščite žvižgačev, ki so postali neogibno potrebni v sodobni družbi, zaživel približno tako dobro, bo tudi to pridobitev za družbo.