Srečni konci obstajajo tudi za istospolne pare, ne zgolj za raznospolne 

Pravljice za vse

Pred desetimi leti je danes že pokojna litovska pisateljica Neringa Macat izdala zbirko pravljic Gintarine širdis (Jantarno srce). Navdih zanjo je črpala iz tradicionalnih motivov klasične otroške literature, iz del bratov Grimm in Hansa Christiana Andersena, a je hkrati hotela opozoriti na številna sodobna družbena vprašanja. V pravljicah tako namesto likov, ki bi jih praviloma pričakovali, nastopajo osebe iz marginaliziranih družbenih skupin, med njimi invalidi, Romi in istospolni pari. Prav zadnje pa je razburilo nekatere skupine konservativcev, češ da je prikazovanje istospolnih parov v knjigi – gre za dve zgodbi izmed šestih – škodljivo za otroke. Knjiga je bila zato leto po izidu sprva umaknjena s prodajnih polic.

Nato je bila izdana ponovno, a z oznako, da je lahko škodljiva za otroke, mlajše od 14 let. Macatejeva se je zato odločila tožiti založbo univerzitetne izobraževalne akademije Vytautas Magnus, pri kateri je zbirka izšla, saj je menila, da je bil odziv založbe diskriminatoren. Litovsko vrhovno sodišče je njeno tožbo zavrnilo, ker je ugotovilo, da je bila opozorilna oznaka potrebna in v skladu z državno zakonodajo, ki mladoletnike varuje pred škodljivimi vplivi javnega obveščanja – med domnevno škodljive vplive pa naj bi sodile tudi poroke istospolnih parov.

Zato je pred štirimi leti vložila še pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice. Trdila je, da so bile z omejitvami pri prodaji knjige kršene njene državljanske pravice. Sodišče ji je prejšnji mesec pritrdilo. Odločilo je, da je bila odločitev Litve res diskriminatorna, saj kaže, da dajejo državne oblasti zakonskim zvezam partnerjev različnega spola prednost pred zvezami istospolnih partnerjev. Litovska vlada je po ugotovitvah sodišča prav tako kršila njeno svobodo izražanja.

Evropsko sodišče za človekove pravice se je v preteklosti sicer večkrat izreklo o podobnih zadevah. Da »ni dokazov, ki bi kazali, da zgolj omemba homoseksualnosti ali odkrita javna razprava o družbenem položaju spolnih manjšin negativno vpliva na otroke,« je zapisalo že leta 2010 v primeru Aleksejev proti Rusiji. Macatejeva sodbe ni doživela, saj je prej izgubila boj z boleznijo. Postopek na sodišču je zato nadaljevala njena mama in Litva ji mora zdaj izplačati 17 tisoč evrov odškodnine.

Podobno razburjenje je med konservativci povzročila zbirka pravljic Meseország mindenkié (Čudežna dežela je za vsakogar) na Madžarskem. Poslanko skrajno desne politične stranke Naša domovina Dóro Dúró celo tako zelo, da jo je dala sredi tiskovne konference razrezati. Tudi madžarska vlada se je, podobno kot litovska, odločila, da mora knjiga nositi opozorilno oznako.

V Sloveniji je prva slikanica z LGBT-tematiko izšla leta 2013, slikanico Mavrična maškarada je podpisala Alenka Spacal. Ob izidu tako rekoč vsake publikacije, tuje ali domače, se seveda tudi pri nas prebudijo konservativne sile. A če si pri tem zgolj sposodimo besede sociologinje dr. Tanje Rener, ki jih je nedavno izrekla za Mladino: »Gre za teme iz običajnega, vsakdanjega življenja. Mavrične družine so tu in nikamor ne bodo šle, če bo kdo še tako kričal in cepetal.«