Shizofrene notranje zadeve

Boštjan Poklukar se po krajšem premoru vrača na čelo notranjega ministrstva. Predstavitev (in potrditev) pred pristojnim odborom je šla gladko. Bodoči minister – ki si je v enakem položaju pred dobrimi tremi leti za prednostno nalogo postavil varovanje meja, ljudi in premoženja z obvladovanjem migracij, ki naj bi bile glavna grožnja – je na prigovarjanje poslancev SDS, kako misli zdaj odvračati begunsko grožnjo, odgovoril, da ni treba delati »prevelike drame«.

Čeprav je migracijski pritisk na meje nekoliko večji, kot je bil v času, ko se je Poklukar prvič potegoval za ministrski položaj, v tokratni predstavitvi o tem vprašanju ni govoril. Prevladujoč varnostni vidik iz jeseni 2019 so nadomestila zagotovila, da sta na področju migracij nujna »absolutno spoštovanje človekovih pravic« ter humana in civilizirana obravnava migrantov, ki jih je treba v prvi vrsti »obravnavati kot ljudi«.

»Videti je, da ste pogledali predstavitev predhodnice Tatjane Bobnar, povzeli ste nekaj njenih točk, a ona jih je predstavljala več kot uro, vi bistveno manj. In pri tem je bila bolj prepričljiva,« je Poklukarjev nastop povzela poslanka Vida Čadonič Špelič (NSi). Tatjana Bobnar je imela eno izčrpnejših predstavitev, kar smo jih videli v državnem zboru, Poklukar pa je bil, tako kot leta 2019, med krajšimi. Se je pa drugače kot tokrat tedaj na marsikatero vprašanje, tudi kar se migracij tiče, odzval z odgovorom, da se bo najprej pustil »podučiti stroki«, potem pa se odločal.

Morda pa ni zgolj notranji minister za vse čase, sisteme in režime, ki vedno reče »pravo« stvar, ampak se je res podučil o teh vprašanjih. Zdaj bo moral voditi tudi projekt odstranjevanja ograje in rezilne žice na slovensko-hrvaški meji, čeprav je v času prejšnjega ministrovanja dal tako ograditi najmanj 50 dodatnih kilometrov meje.

Odstranjevanje »tehničnih ovir« na meji bo sicer izvajalo isto podjetje, ki jih je prej postavljalo. Po poročanju časnika Dnevnik je notranje ministrstvo na razpisu za odstranjevanje ograje na meji izbralo družbo Minis, ki je ograjo postavila. Posel je vreden sedem milijonov evrov, ograja pa naj bi bila odstranjena najkasneje v štirih letih, čeprav je Poklukar na predstavitvi zatrdil, da bi se to lahko zgodilo že do konca letošnjega leta. Minis naj ne bi bil najcenejši, imel pa je nekatere druge »prednosti« pred tekmeci. Gre za podjetje, ki ima informacijo, kje točno poteka celotna skoraj 200-kilometrska trasa ograje, kar naj bi bila sicer državna skrivnost. Poleg tega je le to podjetje lahko predvidelo, kako bo odstranjevanje ograje potekalo najpreprosteje in najučinkoviteje, saj njegovi zaposleni vedo, na kakšne načine in kje so jo postavljali. Eden izmed razpisnih pogojev naj bi bil tudi zahteva, da ograja pri odstranjevanju ostane kar se da nepoškodovana, saj naj bi se deponirala za potrebe morebitne ponovne postavitve.

Podjetje Minis, ki bo torej za odstranitev ograje z meje od države prejelo sedem milijonov evrov, je doslej v sedmih letih s postavljanjem in popravljanjem ograje zaslužilo skoraj deset milijonov evrov.

Poklukar je napovedal tudi pripravo dolgo pričakovane migracijske strategije. Ta bo lahko temeljila na »absolutnem spoštovanju človekovih pravic« le, če se bo sprejemala v dogovoru s civilno družbo, nevladnimi organizacijami s področja človekovih pravic, ki imajo o tem največ praktičnega znanja in informacij o stanju stvari. Kakšno bo sodelovanje z nevladnim sektorjem, ki ga je glasno napovedovala Tatjana Bobnar, bo pokazal čas. Obeti niso najboljši, saj Poklukar velja za somišljenika državnega sekretarja na obrambnem ministrstvu Damirja Črnčeca, ki migrante, vsaj tako je trdil nekoč, vidi predvsem kot prenašalce bolezni, nevladnim organizacijam, ki delujejo na tem področju, pa bi odvzel vsakršno financiranje iz javnih sredstev.