STOP slovenizaciji

Skrajno desna FPÖ je v Avstriji najbolj priljubljena stranka

Na avstrijskem Koroškem se približujejo deželne volitve, te bodo čez štirinajst dni, 5. marca. Koroška veja podmladka avstrijske svobodnjaške stranke FPÖ – mimogrede, vodi jo Philipp Kamnig, torej Filip Kamnik – je v predvolilni vročici na družabnih omrežjih minuli teden ponovno zaigrala na protislovensko vižo. Pozvala je k ustavitvi »slovenizacije« Koroške.

Potem ko je zaradi objave oglasa slovensko zunanje ministrstvo v Ljubljani protestiralo z verbalno noto in na zagovor poklicalo avstrijsko veleposlanico Elisabeth Ellison-Kramer, so se bolj uveljavljeni avstrijski politiki odločno distancirali od sporočila. Avstrijska obrambna ministrica Klaudia Tanner je poudarila, da »močno in ostro zavračam takšno miselnost, vsakršno izključevanje nekaterih narodnih skupnosti in tudi spodbujanje strahov za kakršnekoli politične namene«.

A v FPÖ jim pozivov podmladka ni uspelo povsem jasno zavrniti. Predsednik FPÖ Koroške Erwin Angerer je recimo dejal, da se objava podmladka razlaga zavajajoče in da ni imela namena nikogar žaliti ali spodbujati dvoma o pravicah manjšin. Po poročanju Slovenske tiskovne agencije ta stranka še naprej nasprotuje temu, da bi okrožna sodišča v Velikovcu, Celovcu in Beljaku postala dvojezična.

Olip Nanti, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS), pravi, da takšni incidenti niso nič izjemnega. Domnevno se v zadnjih desetletjih v predvolilnem obdobju na avstrijskem Koroškem še nikoli ni zgodilo, da bi manjšina ne bila tarča napadov. »Napade na našo manjšino so nekoč tukaj usmerjale vse tri glavne stranke, FPÖ, SPÖ in ÖVP. Socialdemokrati (SPÖ) so v zadnjih letih res popustili, krščanski demokrati (ÖVP) so postali indiferentni, zdaj pa želi FPÖ ta manko napadov izkoristiti še bolj za svoje namene,« razlaga.

Zaradi več kriz, od epidemije do draginje v energetiki, se v Avstriji ponovno krepi desnica: »FPÖ sicer nima nobenega recepta ali odgovora na težave, s katerimi se spoprijemamo, ampak poskuša napenjati lok zdaj pri enem, zdaj pri drugem vprašanju in upa, da se bo kaj prijelo in bo kje dobila kakšno točko več.« To ji za zdaj uspeva. Na deželnih volitvah v Spodnji Avstriji, ki so bile konec januarja, sta SPÖ in ÖVP izgubili podporo. ÖVP je celo padla na zgodovinsko dno – zaradi vse večje priljubljenosti skrajno desne FPÖ.

Tudi zadnje javnomnenjske raziskave v Avstriji kažejo vzpon svobodnjakov. V zadnjih sedmih letih so v javnomnenjskih anketah vodili socialdemokrati (SPÖ), od tega meseca pa je prav FPÖ stranka z največjo podporo v državi. Malce skrb zbujajoči so še drugi odgovori Avstrijcev na anketna vprašanja. Kar 42 odstotkov vprašanih se strinja, da bi morali biti mladi, ki z zapiranjem prometnic opozarjajo na globalno segrevanje, denarno kaznovani, kar 31 odstotkov vprašanih pa meni, da bi te mlade morali kaznovati z zapornimi kaznimi.

Poziv mladih FPÖ, usmerjen proti slovenski manjšini, v Avstriji niti ni doživel tako odločnega protesta. Pred dvema letoma so denimo na avstrijskem Koroškem v Žitari vasi postavili spominsko ploščo Hansu Steinacherju, enemu najpomembnejših nasprotnikov manjšinskih pravic Slovencev po drugi svetovni vojni. Steinacher, ki je bil med vojno nacist, je po vojni z drugimi bivšimi koroškimi nacisti s prirejanjem šolskih stavk in razpihovanjem mednacionalnega sovraštva dejansko začel raznarodovalno politiko na avstrijskem Koroškem.

Kmalu za tem so leta 2020 neznanci ta spomenik oskrunili. Poleg spomenika v Žitari vasi so »Smrt fašizmu« s pršilom zapisali še na spomenik »koroški enotnosti«, ki ponižujoče govori o »Slovanih«. Odziv politike je bil tedaj veliko ostrejši. Oglasil se je tudi predsednik Van der Bellen in obsodil »vandalsko dejanje«. Poudaril je, da je Koroška v zadnjih letih ubrala pot sožitja, ki naj je Korošci in Korošice ne zapustijo. Na slovenski strani pa je tedanji predsednik Borut Pahor na Twitterju zapisal, da je »žalosten« in da »za sovraštvo zadostuje strah, za sožitje pa je potreben pogum,« Janez Janša pa, da takšna dejanja škodujejo ugledu Slovencev v Avstriji in po svetu.

Tokrat je med pomembnejšimi avstrijskimi politiki akcijo FPÖ kritizirala le obrambna ministrica Klaudia Tanner. Verjetno tudi zato, ker je bila dan po incidentu na obisku v Ljubljani, pri obrambnem ministru Marjanu Šarcu.