Napadalec na Niko Kovač obsojen, preden je oškodovanka o tem kaj vedela 

Pred dnevi je javnost (in oškodovanko Niko Kovač) presenetila novica, da je bil moški, ki je direktorico Inštituta 8. marec napadel 25. oktobra lani, prej kot v treh mesecih obsojen na pogojno zaporno kazen. Postavila so se številna vprašanja, od učinkovitosti represivnega aparata in sodstva do nenavadnega položaja, v katerem se je znašla oškodovanka, ki o tem ni vedela nič. Poiskali smo odgovore.

Na ljubljanskem okrožnem državnem tožilstvu in ljubljanskem okrajnem sodišču potrjujejo, da je bil napadalec na Niko Kovač v zelo kratkem času dejansko pogojno obsojen na pet mesecev zapora s preizkusno dobo enega leta. Razloga, da se je to zgodilo tako hitro, sta predvsem dva. Po naših podatkih je policija imela preprosto nalogo pri ugotavljanju identitete napadalca. Posnetke varnostnih kamer je primerjala s fotografijami z družabnih omrežij, in čeprav oškodovanka storilca na posnetkih ni prepoznala, je policija ugotovila njegovo identiteto in štirinajst dni kasneje so ga že zaslišali.

Kaj pa je drugi razlog za hitrost roke pravice? Glede na to, da je šlo za povzročitev lahke telesne poškodbe, je v poštev prišel tako imenovani hitri postopek s kaznovalnim nalogom. Državni tožilec lahko ob vložitvi obtožnega predloga predlaga, da sodišče izda kaznovalni nalog, s katerim obdolžencu izreče predlagano kazensko sankcijo ali ukrep, ne da bi opravilo glavno obravnavo. Gre za postopek brez klasičnega sojenja, izvajanja dokazov, pričanj, rednih in izrednih pravnih sredstev. »Zoper kaznovalni nalog lahko obdolženec ali njegov zagovornik vloži ugovor v 15 dneh od vročitve. V primeru pravočasno vloženega ugovora sodišče s sklepom razveljavi sodbo o kaznovalnem nalogu in nadaljuje kazenski postopek. Če ugovor ni vložen, sodba po izteku roka za ugovor postane pravnomočna,« pojasnjujejo na okrajnem sodišču.

Čeprav tega niso izrecno potrdili, se zdi, da v tem primeru klasičnega sojenja ne bo in je storilec kazen sprejel. Sodba mu je bila namreč vročena 25. januarja, sodišče pa na valentinovo (torej 20 dni kasneje), ko smo o tem spraševali, še »ni prejelo ugovora obdolženega zoper sodbo o kaznovalnem nalogu«.

Zakaj pa oškodovanka ni bila obveščena o obsodbi, ki bi lahko ne nazadnje v storilcu zbudila negativne, morda celo maščevalne vzgibe? Gre za zakonsko anomalijo. Pri hujših kaznivih dejanjih zoper telesno nedotakljivost hitri postopki niso mogoči in je mogoče le klasično sojenje, oškodovanci pa zato lažje spremljajo (dolgotrajnejši) postopek. Pri lažjih telesnih poškodbah je najprej na vrsti omenjeni hitri postopek s kaznovalnim nalogom, v katerem pa imajo oškodovanci po zakonu (le) status priče in tako nimajo dostopa do informacij o konkretnem sodnem postopku.

Morda bi zakonodajo veljalo v tem delu dopolniti. Vsaj ko gre za grožnje, napade ali povzročitev telesnih poškodb. Takrat torej, ko napadalec očitno goji zamero zoper neko osebo, bi bilo verjetno smiselno, da ta ve, kako teče kazenski postopek. In kako se je končal.