Slikar Arjan Pregl nad sovražni govor na Twitterju z umetnostno vzgojo

Slika na dan

Slikar Arjan Pregl je na spletnih družbenih omrežjih skorajda vsak dan deležen žaljivk in groženj. To še zlasti velja za njegovo udejstvovanje na Twitterju, kjer se v uporabnike zaganja neobvladljiva četa anonimnih desno usmerjenih trolov, katerih namen je blatenje tistih, ki so po njihovem mnenju nasprotniki stranke SDS.

Po Arjanu Preglu sovraštvo bruhajo, kadar komentira aktualno dogajanje, pa tudi, ko piše o umetnosti ali objavlja umetniška dela – svoja ali dela drugih umetnikov. Ko je pred časom objavil namenoma nepodpisano skico Pabla Picassa, so jo troli zgroženo označili za Preglovo kracanje, s prodajo katerega si niti kave ne bi mogel kupiti.

Pred nekaj dnevi je na Twitterju objavil nepodpisano sliko Jožefa Muhoviča, predavatelja na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje in predsednika upravnega odbora Prešernovega sklada, ki je bil zadnje čase precejšnje pozornosti deležen, ker organ, ki ga vodi, na državni proslavi ob dnevu kulture Svetlani Makarovič ni želel izročiti Prešernove nagrade iz leta 2000, čeprav si je sama tega želela. Arjan Pregl se Muhoviča z akademije spominja kot zelo dobrega profesorja, z današnjimi javnimi nastopi pa se po njegovem mnenju spušča v dnevno politiko. O tem se je razpisal na Twitterju in troli so mu pričakovano vrnili, naj utihne, saj je sam ničvreden, Muhovič pa je v primerjavi z njim genialen umetnik. Zato jim je nastavil ogledalo in objavil nepodpisano Muhovičevo sliko. Troli so jo, misleč, da gre za delo Arjana Pregla, raztrgali. »me prav zanima, kdo je tebi podelil status umetnika..se otroci v vrtcu so boljši od tebe..te nič ni sram, da se hvališ z takimi cickami..prav smiliš se mi revček,« je zapisal eden od njih.

Arjan Pregl se je s sovražnimi odzivi na svoja mnenja, ki so izjemen pospešek – desetkrat, tudi stokrat večji odziv – dobili, potem ko se je nekajkrat znašel v zobeh najpomembnejših politikov iz stranke SDS (pri tem še zlasti izstopa Aleš Hojs), spoprijemal zlasti s humorjem. Uporabil jih je kot iztočnico za cikel slik, v katerem je motive črpal iz svojih otroških risb in risbic svojih otrok.

Potem ko so se skrajno desni troli znesli nad sliko Jožefa Muhoviča, pa se je dokončno odločil, da na Twitterju zažene projekt, o katerem je pogosto razmišljal že ob dosedanjem udrihanju po vizualnih umetnikih in njihovih umetninah. »Odločil sem se, da bom pripravljal sicer kratke, a poglobljene zapise o najbolj ikoničnih umetninah 20. stoletja, ki same po sebi niso priljubljene, ki so torej nasprotje van Goghovim Sončnicam ali slikam impresionistov. Te umetnine javnost sprejema, sam pa želim predstavljati dela, ki jih tisti, ki jih ne poznajo, zavračajo,« pravi.

Prvi tak zapis, strnjen v 11 tvitov, je posvetil znameniti sliki Avignonske gospodične, na kateri je Picasso leta 1907 upodobil prostitutke v barcelonskem bordelu Avignon in ki je bila že tedaj deležna burnih odzivov. Pregl je na kratko, a koncizno popisal umetnikove začetke, prvotno zasnovo slike, širši kontekst (škandal pol stoletja prej ob Manetovi upodobitvi prostitutke, ki brezsramno zre v gledalca) in razloge za nenavaden videz upodobljenk ter bralce pripeljal do zaključka, da »Picasso iz slike izžene tradicijo, mehkobo, realizem, alegorijo, sliko pusti ’nedokončano’, vse z namenom, da se osredotoči na glavno temo slike: pogled!«. Zato gledalec te slike, ki je odprla pot kubizmu in je zaznamovala številne umetnike, »ne more več uživati v golih ženskih telesih, ampak se sam znajde v središču opazovanja«.

Odziv na Preglov prispevek je bil izjemen. To dokazuje, da strokovni argumenti lahko preglasijo greznico, pa tudi, da si javnost želi bolje poznati moderno in sodobno umetnost. Umetnik je trdno odločen, da bo serijo #slikanadan (tako jo je poimenoval, »ker slika na dan prežene predsodke stran«) nadaljeval – ne sicer vsak dan, temveč na dva ali tri tedne, saj vsaka objava terja precej priprav.

Naslednji bo na vrsti Malevičev Črni kvadrat.