Zastrupitev delavcev

Na začetku meseca se je zgodila nesreča na območju gradbišča Centra Rog. Policisti so bili okoli 20. ure obveščeni, da so se štirje delavci zastrupili, saj naj bi bili delali v zaprtem prostoru, pri čemer so uporabljali naprave, ki so sproščale ogljikov monoksid. Na dogodek je opozoril Goran Lukić iz Delavske svetovalnice, ki se je spraševal, zakaj so bili delavci sploh tako pozno na gradbišču: »Zagotovo niso bili tam, ker jim je fino v soboto zvečer iti kaj postorit na gradbišče.«

Kot je zapisano v pogodbi med Mestno občino Ljubljana in izvajalcem gradbenih del, podjetjem Makro 5 gradnje, se pogodbena dela na gradbišču lahko izvajajo vse dni v tednu, razen ob dela prostih dneh, in sicer ves svetli del dneva. Pozimi naj bi delavci praviloma delali od 8. do 17. ure.

Ljubljanski župan Zoran Janković je le nekaj dni po dogodku sprva rekel, da gre za očitno kršitev pogodbe. Teden kasneje je – po pogovoru s podjetjem – mnenje spremenil. Kot je dejal, ni šlo za kršitev pogodbe, saj ta eksplicitno ne prepoveduje dela v nočnih urah – če delavci s tem ne motijo bližnjih stanovalcev in delajo v skladu z določili delovnopravne zakonodaje.

Iz podjetja so pojasnili, da so se v času nezgode izvajala tlakovalna dela, natančneje, glajenje kvarčnih betonskih površin. »Tehnologija izvedbe takšnega tlaka narekuje vgradnjo kvarčnega posipa v svež beton z rotacijskimi krožniki do visoke stopnje zgladitve, kar zahteva več ur neprekinjenega dela in zato večizmensko delo vse do dokončanja.« Ker so se ta dela izvajala pri nizki temperaturi, je material potreboval več časa za vezavo, zato naj bi bili delavci glajenje začeli kasneje, kot bi ga sicer, s tem pa se je podaljšal delovni proces tistega dne. »Ker delovni procesi v gradbeništvu zahtevajo kontinuirano sosledje postopkov, se občasno zgodi, da dela potekajo tudi ob sobotah in nedeljah, sicer pa dosledno spoštujemo določbe podpisanih gradbenih pogodb za objekte, ki jih izvajamo.«

Narava dela na gradbišču je resda specifična, »a gradbišča vseeno izstopajo po številu kršitev«, kot poudarja v. d. glavnega inšpektorja inšpektorata za delo Luka Lukić. Pričevanja o tem, kako so bili delavci primorani oddelati tudi po 240 ur na mesec, smo poslušali v povezavi z gradnjo druge cevi karavanškega predora in drugega tira železniške proge Divača–Koper. »Nekatere prakse so že postale vsakdanje. To je problem, saj potem ko dovoliš, da se v panogi razpasejo neke stvari, hkrati dovoliš, da postanejo normativ.«

Lukić rešitve vidi v bolj poglobljenem nadzoru, hkrati pa poudarja, da je »pomembno vzpostaviti zaupanje z ljudmi, da bodo ti sploh pripravljeni sodelovati pri izvajanju nadzora«. Brez sodelovanja delavcev je tako rekoč nemogoče ugotavljati nekatere kršitve, predvsem kršitve določil o delovnem času. Pri tem bi bila lahko inšpektoratu v pomoč tudi novela zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ki delodajalcem zapoveduje strožje evidentiranje delovnega časa. Ta je svojo pot v državnem zboru začela prejšnji mesec.