Avtokaraoke po policijsko

Ko je Boštjan Poklukar pred dnevi še drugič postal notranji minister, je vlada na njegov predlog imenovala novega prvega moža policije. Boštjana Lindava, ki mu profesionalnosti res nihče ne drzne odrekati, še kritiki iz političnih vrst zgolj nekaj mencajo, je zamenjal Senad Jušić. Kdo je novi generalni direktor policije, ki sicer ni bil imenovan za polni mandat, pač pa za vršilca dolžnosti? Kaj njegovo imenovanje pomeni za policijo, ki se ji nikakor ne uspe stabilizirati, že odkar sta po njej začela lomastiti vlada Janeza Janše in njen notranji minister Aleš Hojs?

Gre za 50-letnega kariernega policista, ki je začel delati leta 1991 kot policist v Piranu in počasi napredoval, dokler ni sledil nekajletni zastoj v njegovi karieri, ko je bil degradiran na najnižji položaj policista, varuha meje. Kasneje, v novem tisočletju, se je ponovno nadaljeval njegov vzpon znotraj matične policijske uprave Koper, dokler ni leta 2015 pristal v Ljubljani na generalni policijski upravi, kjer je zdaj stopil v največjo pisarno. Senad Jušić prihaja iz Primorske, kjer tudi v policiji še vedno službuje njegov brat dvojček Sejad, načelnik policijske postaje Nova Gorica.

Senad Jušić je bil imenovan za vršilca dolžnosti, torej za določen čas največ pol leta. Trenutno bi bil tudi težko izbran na razpisu in imenovan za polni mandat, saj ne izpolnjuje enega izmed zakonskih pogojev za to funkcijo – nima osmih let vodstvenih izkušenj. Zakonodaja se bo sicer na tem področju kmalu spremenila. Takoj po Poklukarjevem prihodu na čelo ministrstva so že začeli pripravljati spremembe pogojev za imenovanje generalnega direktorja policije in direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU). Te je pripravljala že Poklukarjeva predhodnica Tatjana Bobnar z namenom stabilizacije policije, ki naj bi jo dosegli tudi s preprečevanjem neprestanih menjav na dveh najodgovornejših položajih. A po spremembah, ki jih pripravljajo po Poklukarjevem prihodu, bo zakonodaja namenjena predvsem »razširitvi nabora možnih kandidatov za generalnega direktorja«, kot je to opisal sam minister. Dejal je, da je prav, da se kandidiranje omogoči še drugim strokovnjakom, ljudem, ki niso karierni policisti. Tak je na primer sedanji direktor NPU Darko Muženič, ki ni karierni policist, ampak pravnik. Muženič je sicer zelo dobro zapisan pri premieru Robertu Golobu. Še danes velja, da je bila zadržanost oziroma previdnost nekdanje ministrice Tatjane Bobnar pri njegovem imenovanju eden od razlogov za razhod s premierom.

Novi začasni prvi mož policije je na predstavitvi povedal, da ministra Poklukarja ne pozna, ta pa ga je opisal kot svojo osebno izbiro.

Odkar jo je pred manj kot tremi leti Janševa vlada odstavila s položaja generalne direktorice policije, je policija dobila že petega generalnega direktorja in čez nekaj mesecev bo še šestega. Novi notranji minister in generalni direktor policije sta ob imenovanju sicer izrekla nenavadno nasprotujoče si besede. Poklukar je na tiskovni konferenci odločno zatrdil, da je Jušić njegova osebna izbira, ta pa je na predstavitvi povedal, da ministra Poklukarja osebno sploh ne pozna. A dejstvo je, da sta se njuni »karierni poti« vsaj enkrat že križali. Ko je bil Poklukar prvič notranji minister v vladi Marjana Šarca od leta 2018 do 2020, je zavrnil soglasje k Jušićevemu imenovanju na želeno in dobro plačano delovno mesto policijskega atašeja v Rimu.

Senad Jušić je bil sicer zadnja leta med najbolje plačanimi slovenskimi policisti. Ko se je zdaj že predprejšnji minister Aleš Hojs zaradi spora s policijskima sindikatoma maščeval policiji z objavljanjem podatkov o plačah zaposlenih na notranjem ministrstvu in v policiji, je bil Jušić med skoraj 9000 zaposlenimi res pri vrhu. Razlog je morda njegova prizadevnost: čeprav je bil višji policijski svetnik, se je še vedno javljal za policijska varovanja, ki prinašajo nadure. Po nekaterih drugih podatkih naj bi bila njegova plača visoka tudi zaradi nepravilnosti pri evidentiranju dodatka za pripravljenost v času epidemije – to problematiko sicer še vedno preiskuje posebni oddelek specializiranega državnega tožilstva. No, nekaj k njegovi visoki izplačani plači prispevajo tudi potni stroški, saj se vsak dan – kot sicer številni policisti – v službo vozi iz oddaljenejših krajev, točneje iz Kopra. Sodelavci sicer omenijo, da pri tem »pazi na ogljični odtis« in se ne vozi pogosto sam: v Ljubljano se večkrat kar z enim avtom pripeljeta s sedanjim direktorjem NPU Darkom Muženičem. Se je morda na teh vožnjah porodila zamisel, da bi položaj vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije – vsaj začasno, do spremembe zakonodaje in verjetnega imenovanja Muženiča na ta položaj – prevzel Jušić?