Akcijski načrt

V Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve so prejšnji teden sprejeli tako imenovani akcijski načrt v obrambo osamosvojitve Slovenije in njenih vrednot, ki jih je vlada, kot so zapisali, z združitvijo Muzeja slovenske osamosvojitve in Muzeja novejše zgodovine Slovenije (in s tem z odpravo prvega) načrtno poteptala. V prihodnjih tednih nameravajo ustanoviti koalicijo proti ukinitvi muzeja in v bran osamosvojitvi, napovedujejo tudi protestno zborovanje in poziv k interpelaciji vlade. Kljub prvotnim napovedim pa kaže, da se bo odločitvi vlade uprla zgolj peščica vojnih veteranov.

Množičnemu zborovanju, ki naj bi bilo aprila, se ne misli pridružiti Zveza policijskih veteranskih društev Sever, v kateri je 6390 članov (od tega 5248 takih z urejenim statusom vojnega veterana). Akcijski načrt združenja razume kot »napenjanje mišic, ki ne bo imelo večjega učinka«. Kot odgovarja, policijski vojni veterani pri teh aktivnostih ne bodo sodelovali in jim tudi odločno nasprotujejo.

Na zborovanje ne bo niti Zveze veteranov vojne za Slovenijo, ki je ob koncu prejšnjega leta štela 24.273 članov. Od tega jih ima po podatkih zveze urejen status vojnega veterana 20.095. Kot so zapisali v izjavi, ne nasprotujejo združitvi muzejev, saj menijo, »da je že skrajni čas, da se s tem obdobjem slovenske novejše zgodovine ukvarja zgodovinska stroka«. Hkrati so dodali, da je Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve »le obvod politične stranke, ki je v času zloglasnega zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) vojnim veteranom odvzela edino boniteto, premijo dodatnega zdravstvenega zavarovanja. In ta ukrep je bil opredeljen kot trajen. Toliko o skrbi za vojne veterane.«

»Veteranske organizacije so svobodne pri opredeljevanju. Jaz imam na to zelo preprost pogled: nekoč smo se skupaj borili, policisti in teritorialci, zdaj pa se veteranske organizacije ločijo po kriteriju odnosa do narodnoosvobodilnega boja oziroma preteklosti. In jaz v tem odnosu ne uživam,« odgovarja predsednik združenja VSO Lojze Peterle. Na očitke, da v ozadju prizadevanj združenja stojijo politični interesi in v prvi vrsti stranka SDS, odgovarja: »Živimo v političnem času, v katerem se izražajo politični interesi. To, da je bil ukinjen samostojni muzej osamosvojitve, je v nekem političnem interesu. In proti političnim interesom se je treba boriti politično.«

Združenje po lastnih navedbah šteje 4371 članov. Ustanovljeno je bilo leta 2010, nato pa je tri leta kasneje, v času druge Janševe vlade, pridobilo status društva v javnem interesu, kar mu je zagotovilo javna sredstva. Status mu je po predhodnem soglasju obrambnega in šolskega ministrstva dodelil Andrej Vizjak, tedanji minister za delo. Soglasji sta podpisala obrambni minister Aleš Hojs, tedaj član združenja in njegov kasnejši predsednik, in državna sekretarka na šolskem ministrstvu Mojca Škrinjar, tedaj prav tako članica združenja in danes njegova podpredsednica.