Predsednica si želi več denarja / Pahor naj bi bil prevelik zapravljivec
Prazni mošnjiček
Predsednica Nataša Pirc Musar/
© Borut Krajnc
V uradu predsednice države naj bi si bili želeli za letošnje delovanje zagotoviti dodatni denar, a so jih z ministrstva za finance obvestili, da to praviloma ni mogoče, poroča N1. Potrebovali bi dodatnih 169 tisoč evrov, denar pa bi namenili za predsedničine mednarodne dejavnosti in plače zaposlenih, saj se bodo te letos zvišale, za investicijsko vzdrževanje stavbe, v kateri je predsedničin urad, pa naj bi potrebovali dodatnih 150 tisoč evrov. A vzrok, zakaj je predsedničin mošnjiček tako prazen, je nenavaden: krivo naj bi bilo čezmerno zapravljanje prejšnjega predsednika.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Predsednica Nataša Pirc Musar/
© Borut Krajnc
V uradu predsednice države naj bi si bili želeli za letošnje delovanje zagotoviti dodatni denar, a so jih z ministrstva za finance obvestili, da to praviloma ni mogoče, poroča N1. Potrebovali bi dodatnih 169 tisoč evrov, denar pa bi namenili za predsedničine mednarodne dejavnosti in plače zaposlenih, saj se bodo te letos zvišale, za investicijsko vzdrževanje stavbe, v kateri je predsedničin urad, pa naj bi potrebovali dodatnih 150 tisoč evrov. A vzrok, zakaj je predsedničin mošnjiček tako prazen, je nenavaden: krivo naj bi bilo čezmerno zapravljanje prejšnjega predsednika.
Stroški decembrskega delovanja se pri vseh proračunskih uporabnikih prenesejo v naslednje proračunsko leto. Do 23. decembra, ko je Pahor opravljal predsedniške obveznosti, je bilo tako za različne dejavnosti iz letošnjega proračuna plačanih slabih 39 tisoč evrov. Od tega za stroške reprezentance 13.798 evrov, za fotografske storitve ter drug material in storitve 2652 evrov, za videosnemanje in montažo 2700 evrov, za glasbeni nastop 2144 evrov, za najem tehnične in druge opreme 3567 evrov. Z decembrskim uradnim obiskom avstrijskega predsednika Van der Bellna v Sloveniji je bilo 7707 evrov stroškov, 4068 evrov pa je stal Pahorjev obisk pri italijanskem predsedniku Mattarelli v Rimu.
Iz predsedničinega urada so se odzvali, da bi bila Nataša Pirc Musar osebno nekoliko bolj zadržana pri porabi sredstev, ki bi bremenila proračun njenega naslednika. Četudi se, zanimivo, njen soprog ni bil pripravljen odpovedati mesečnemu nadomestilu okoli 850 evrov, predsednica pa poleg tega navija za zamisel o predsedniški rezidenci, s čimer so kakopak povezani tudi dodatni stroški.
Iz urada prejšnjega predsednika so odgovorili, da je Pahor vseh deset let predsedovanja s proračunskim denarjem ravnal varčno, da pa se je decembra, poleg običajnih obveznosti, lotil še nekaj drugih protokolarnih in poslovilnih srečanj in obiskov. Pri tem so spomnili, da je decembra prejel finančno nagrado v vrednosti 25 tisoč evrov ob priznanju Alcide De Gasperi in jo namenil državnemu proračunu.
»V decembru 2022 se je predsednik republike po desetih letih z delovnimi kosili poslovil od uglednih osebnosti, ki so mu v desetih letih pomagale pri njegovih odločitvah,« so zapisali v kabinetu bivšega predsednika. »Gre za srečanja z uglednimi pravniki, ki so mu v desetih letih večkrat formalno in neformalno svetovali pri pomembnih dilemah, za delovno kosilo s člani komisije za odlikovanja, za srečanje s člani komisije za pomilostitve, za poslovilno srečanje od nadškofa, ki je predsedniku pomembno pomagal pri spravnih dejanjih, poseben in enkraten strošek pa je bil tudi sprejem za novinarje, ki ga ni bilo 10 let.«
K temu dodajmo, da si je Pahor ob koncu mandata vzel čas za sprejem Dežmanove komisije za reševanje prikritih grobišč. In za vračilo – po mnenju kulturnega ministrstva mimo veljavne zakonodaje o varstvu kulturne dediščine – odlikovanj zlatega častnega znaka svobode osamosvojiteljem. In še ena podrobnost: Pahor je bil morda res varčen, a lani si je naročil dva nepotrebna »vezna poleta« s falconom. Enkrat ga je letalo z Brnika prišlo iskat v Maribor, nato je tedanji predsednik odletel v Ženevo, drugič je falcon prav tako z Brnika odletel v Trst in predsednika odpeljal v Rim. Gotovo bi bilo varčneje, če bi se predsednik sam odpeljal na Brnik, vendar je bilo to »zaradi usklajevanja z urnikom obveznosti« domnevno nemogoče.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.