Saga o kipih

Tik pred začetkom slovenskega predsedovanja Svetu EU julija predlani so se v Parku Brdo, kjer se je Janševa vlada nadejala gostiti visoke državniške obiske, začele dogajati nenavadne reči. Le lučaj od osrednjega protokolarnega objekta so drug za drugim podstavke zapuščali kipi iz zbirke, posvečene tematiki NOB. Začelo se je s kipom Josipa Broza - Tita, vse dokler ni bilo iz parka odstranjenih vseh osem kipov. Kulturno ministrstvo zdaj ugotavlja, da je odstranitev – in naposled nova postavitev v Pivki, skupaj s še tremi kipi iz Poljč in Vile Bled – potekala mimo veljavnih zakonskih postopkov.

Kipi naj bi bili nujno potrebni obnove, so tedaj zatrjevali v bivšem Muzeju novejše zgodovine Slovenije (danes ga, po združitvi z Muzejem slovenske osamosvojitve, poznamo pod imenom Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije), pa tudi v JGZ Brdo, ki je bil pristojen za upravljanje kipov, in na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Zato so bili prepeljani v odprte depoje muzeja v Parku vojaške zgodovine v Pivki, tam pa so, namesto da bi bili restavrirani, doživeli novo postavitev pod budnim očesom Jožeta Dežmana, tedanjega direktorja Muzeja novejše zgodovine Slovenije. Tako je sredi pivškega vojaškega parka, v bližini ploščadi, na kateri najdemo kolose vojaške tehnike, kot so orjaški transporter, pontonski most, čoln in helikopter, zrasel tako imenovani Park revolucije.

Proti premiku in novi postavitvi je ostro nastopila strokovna javnost. Zaposleni na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje so v javnem pismu zapisali, da so bili kipi očitno premeščeni, da »ne bodo več na očeh politikov in drugih pomembnih gostov, ki so vabljeni na Brdo«, in da jih je nova postavitev obsodila na to, da bodo »zgolj še bronasta trupla v depoju zgodovine, nič več živa zgodovinska pripoved o preraščanju partizanske borbe v delo«. Hkrati je v ospredje stopilo vprašanje, ali je bil premik opravljen v skladu z zakonskimi postopki. Odlok o razglasitvi posestva gradu Brdo pri Kranju za kulturni spomenik državnega pomena je kipe varoval z varstvenim režimom kot vrtne skulpture. To pomeni, da bi moral biti pred premikom kipov odlok spremenjen. A to se ni nikoli zgodilo.

Kot odgovarjajo na kulturnem ministrstvu, vedo, »da za posege niso bila izdana kulturnovarstvena soglasja«, zato na inšpektoratu za kulturo in medije v zvezi s premikom poteka inšpekcijski postopek. Dodajmo, da inšpekcijski postopek poteka tudi v zvezi z državnimi odlikovanji, ki jih je bivši predsednik države Borut Pahor pred koncem mandata vrnil pomembnim osamosvojiteljem. Vrnjena so bila mimo veljavne zakonodaje o varstvu kulturne dediščine – in tako pravzaprav odtujena iz (tedaj še) Muzeja novejše zgodovine Slovenije.

Na ministrstvu so zato ta četrtek pripravili strokovni posvet o parkovni ureditvi Parka Brdo in umetniških delih iz obdobja po drugi svetovni vojni. Kot so zapisali pred posvetom, kipi, ki so bili odpeljani v Pivko in so sicer del večje zbirke, po njihovem mnenju »spadajo na posestvo Brdo« in si jih želijo »tja tudi vrniti«. Sodijo namreč h »kulturnemu spomeniku državnega pomena, kar tudi določa veljavni odlok o razglasitvi«. Kaj se bo nazadnje res zgodilo z umaknjenimi kipi, pa še ni jasno.