Nehajte ustrahovati!

Policija nadlegovala mirne protestnike, tokrat mlade na shodu za podnebno pravičnost 

Prejšnji petek, 3. marca, je v Ljubljani potekal podnebni štrajk, na katerem so predvsem mladi protestniki politikom pojasnjevali, kaj vse so resnične težave, ki jih bi bilo treba takoj in odločno reševati: okoljski problemi, podnebne spremembe, javno dobro, zeleni prehod, podnebna pravičnost … Čeprav je bil shod miren in prijavljen, so imeli nekateri mladi protestniki, tudi mladoletni, težave s policijo, sledile pa so še grožnje s tožbami.

Shod se je začel na tradicionalnem prizorišču večjih javnih shodov, na Kongresnem trgu, pred državnim zborom. Kasneje so se mladi odpravili po ulicah in protest zaključili pred Plečnikovim stadionom za Bežigradom. Po končanem uradnem delu shoda pred zapuščenim stadionom so nekateri vstopili nanj in poleg drugega rastja, ki se tam razrašča zaradi zapuščenosti in zanemarjenosti objekta, zasadili še nekaj mladih dreves. Mladi so v preteklosti z »vstopom« na stadion že večkrat opozorili na neprimerne načrte za gradnjo na območju stadiona ter zanemarjanje kulturne dediščine, ki bi po njihovem mnenju morala postati javno dobro, najbolje park za občane.

Ali kot so privrženci gibanja Mladi za podnebno pravičnost dejali kasneje: »S sajenjem dreves in odpiranjem parka opozarjamo na vsakršna dejanja institucij in posameznikov, ki niso v interesu večine prebivalstva. V času podnebne krize in ekstremnih vremenskih pojavov so zelene površine v mestih še toliko bolj pomembne kot sicer.« Težave so se začele, ko so stadion zapuščali. Tedaj jih je policija začela popisovati, ugotavljati identiteto. »Šlo je za povsem mirno in nenasilno akcijo sajenja dreves, zato ne razumemo, niti nam na kraju samem ni bilo pojasnjeno, zakaj se je policija odločila ukrepati tako,« pravijo.

Na policiji so pojasnili, da so to storili »na zalogo«, za vsak primer, če bi se odločili za postopke zoper »kršitelje«, ali pa seveda, če bi podatke o »kršiteljih« potreboval lastnik zemljišča. Skupaj so popisali kar 48 (!) oseb. Podobno zgodbo smo spremljali že pri zasedbi prazne stavbe na Linhartovi cesti za Bežigradom in ustanovitvi Participativne ljubljanske avtonomne cone (PLAC). Lastnik zemljišča, na katerem stoji stadion, je Joc Pečečnik, in ta je zoper popisane posameznike potem napovedal ovadbe oziroma tožbe zaradi motenja posesti. Kot je dejal: »Jaz na nobenem zasebnem dvorišču ne sadim dreves.« Mladi za podnebno pravičnost so na tiskovni konferenci pred stadionom nekaj dni kasneje na Pečečnikove grožnje odgovorili takole: »Označiti kulturni spomenik državnega pomena za lastno dvorišče je naravnost absurdno in ponižujoče. Plečnikov stadion je kulturna dediščina. Je spomenik, ki si zasluži posebno varstvo, ne pa propadanja. Je dediščina, ki bi jo bilo treba obnoviti, urediti in ponuditi javnosti. Je park, v katerem prebivalke in prebivalci ne moremo uživati. Načrti za parkirišča in trgovske objekte na Plečnikovem spomeniku so v posmeh njegovi zapuščini.« S policije so sicer sporočili, da preverjajo tudi okoliščine kršitve zakona o javnih zbiranjih, ker prijavljeni javni shod ni potekal v skladu s prijavljenim programom. Prav tako zbirajo obvestila o zaznanih kršitvah cestnoprometne zakonodaje, saj so udeleženci hodili po cesti, s tem pa naj bi bili ogrožali in ovirali promet ter povzročili zastoje. Če bodo dodatno zaznana kazniva dejanja ali prekrški, pravijo, bodo izvedeni ukrepi v skladu z zakonodajo.

V skladu z zakonodajo? Ustavno sodišče je po podobnih policijskih akcijah iz časa prejšnje vlade, namenjenih ustrahovanju protestnikov, jasno povedalo, da ustava varuje tudi neprijavljene shode, dokler so mirni. Tako so v podobnih primerih večkrat razsodila tudi redna sodišča. V praksi to pomeni, da policija ne sme tako ali drugače kaznovati ljudi, ki se spontano zberejo ter mirno sprehodijo po ulicah, da bi izrazili nasprotovanje ravnanju oblastnikov. Enako seveda velja za prijavljene shode in tudi, če v kakem odtenku ne potekajo »v skladu s prijavljenim programom«. Skladno s tem je prva notranja ministrica Golobove vlade Tatjana Bobnar policiji izdala usmeritve, da šikaniranje protestnikov s popisovanjem ter kaznovanjem za cestnoprometne prekrške in druge banalnosti, ki jih je zaukazal njen predhodnik Aleš Hojs, niso več dovoljeni.