Tihi ubijalec ljudi / Svet se približuje točki, od koder ni vrnitve

Črni ogljik pospešuje segrevanje planeta, hkrati pa vpliva na zdravje ljudi. Vsako leto zaradi onesnaženega zraka umre sedem milijonov ljudi po vsem svetu.

Na letošnjem Festivalu dokumentarnega filma (FDF) je na ogled slovenski film Temni pokrov sveta režiserja Amirja Muratovića, ki skozi oči okoljevarstvenika Matevža Lenarčiča ozavešča o onesnaženosti zraka s črnim ogljikom, drugim največjim povzročiteljem globalnega segrevanja in tihim ubijalcem ljudi. Svet se približuje točki, od koder ni vrnitve.

Film nudi vpogled v Lenarčičeva popotovanja okoli sveta: včasih z ultralahkim letalom zbira delce črnega ogljika visoko nad zemljo in preusmerja pozornost gledalcev na ta dobesedno temni pokrov sveta, drugič je v Patagoniji, območju na samem jugu Južne Amerike, kjer s fotoaparatom dokumentira naglo taljenje ledenikov ter kritizira množični turizem, spet naslednjič je v Sloveniji in se spominja negativnega vpliva industrije na zasavsko regijo, od koder izvira.

Delci črnega ogljika, ki nastanejo ob izgorevanju fosilnih goriv, lahko v zraku lebdijo več tednov, odvisno od vremenskih razmer, in so zmožni prepotovati ogromne razdalje. V nebo segajoč trboveljski dimnik je sicer nekoliko rešil problem onesnaženosti zraka v Zasavju, vendar pa so se delci zgolj preselili drugam, v filmu ponazori Lenarčič.

Črni ogljik pospešuje segrevanje planeta, hkrati pa vpliva na zdravje ljudi. Vsako leto zaradi onesnaženega zraka umre sedem milijonov ljudi po vsem svetu. Nihče ne bo umrl jutri ali čez par dni zaradi posledic izpostavljenosti takšni onesnaženosti, temveč čez deset ali dvajset let, to so skrite smrti ali obolenja, saj je njihov uradni vzrok, recimo, pljučni rak in ne onesnažen zrak, pravi okoljevarstvenik, ki ob preletu Sarajeva, mesta z izrazito slabo kvaliteto zraka, pove, da tam, kjer so ljudje lačni, ekologija praktično ne more obstajati.

"Sploh v zadnjih 30 letih nas družba poskuša prepričati, da smo nadljudje, da lahko nadvladamo naravo in vse probleme, ki jih sami povzročamo, vendar temu ni tako. Upanje vidi v mlajših generacijah, ki se bolj zavedajo točke, od koder ni več povratka."

Matevž Lenarčič,
okoljevarstvenik, letalec, fotograf in alpinist

Eden glavnih virov onesnaževanja zraka s črnim ogljikom so gospodinjstva, ki se ogrevajo na les, način, ki na podeželju prevladuje. Sledijo tudi starejši dizelski avtomobili, ki pogosto ob koncu svoje poti pristanejo v deželah v razvoju. Edini način, da bi to preprečili, je njihova razgradnja. Zaskrbljujoč je tudi podatek, da še vedno ogromno električne energije proizvedemo v termoelektrarnah.

Film se dotakne tudi problematike podnebnih beguncev in ključne vloge, ki bi jo v podnebnih prizadevanjih odigralo zmanjšanje oboroževanja. Ponudi pa tudi optimističen vpogled v Butan, državo, ki sledi filozofiji svojih kraljev ter v ospredje kot merilo napredka postavlja bruto družbeno srečo. Posledično je družbena razslojenost bistveno manjša kot na Zahodu, življenje tam ni tekma, vzgoja temelji na solidarnosti. V pogovoru z Lenarčičem Butanci poudarijo pomen dostopnega zdravstva in izobraževanja ter okolja, v katerem bodo lahko uživali tudi prihodnji rodovi.

Ko ga butanski predsednik vlade vpraša, kako bo poskušal prepričati odločevalce na Zahodu o nujnosti sistemskih sprememb, Lenarčič odvrne, da pri tem bistveno vlogo odigrajo mediji, saj je ključno prepričati javnost, ki bo nato že pritisnila na politike.

V pogovoru z ekipo filma Temni pokrov sveta po nedeljski projekciji je okoljevarstvenik, letalec, fotograf in alpinist povedal, da nas sploh v zadnjih 30 letih družba poskuša prepričati, da smo nadljudje, da lahko nadvladamo naravo in vse probleme, ki jih sami povzročamo, vendar temu ni tako. Upanje vidi v mlajših generacijah, ki se bolj zavedajo točke, od koder ni več povratka.

Raziskovalec Griša Močnik, ki sodeluje z Lenarčičem pri meritvah črnega ogljika, je opozoril, da je treba zmanjšati tudi izpuste ogljikovega dioksida, kar prav tako zahteva sistemske spremembe, a hkrati predstavlja še večji izziv, saj bo takšen podvig zahteval radikalne spremembe globalne ekonomije.

Zaradi razprodane nedeljske projekcije so organizatorji festivala ponudili še dodaten termin to soboto. Ustvarjalci filma si nato želijo distribucije v kinematografih Art kino mreže, dogovorjeni pa so že za projekcije v nekaterih slovenskih mestih, vključno z Novim mestom in Domžalami.

773943638

PREBERITE TUDI:

• Smeti naše vsakdanje: V Ljubljani se začenja Festival dokumentarnega filma, ki bo pokazal, kaj nas bo požrlo, pobilo in pogubilo. Piše Marcel Štefančič, jr.