Kdaj z vlakom na Brnik?

Letališče na Brniku je eno redkih nacionalnih letališč brez železniške povezave z glavnim mestom. Prvi formalni predlogi, da bi s hitro dvotirno železnico povezali Ljubljano in Brnik, so nastali leta 2011, ko so na direkciji za infrastrukturo (DRSI) začeli pripravljati državni prostorski načrt za novo dvotirno železniško progo med Ljubljano, Kranjem in Jesenicami, z navezavo do letališča.

Z DRSI odgovarjajo, da je predštudija tedaj pokazala, da takšna rešitev ni sprejemljiva. Navedena proga kot »hitra« proga se takrat ni izkazala kot sprejemljiva vsaj z dveh vidikov, in sicer z okoljevarstvenega in ekonomskega, saj bi investicijska vrednost znašala več kot 600 milijonov evrov. Na ministrstvu za infrastrukturo so to idejo nato opustili in začeli razmišljati o posodobitvi obstoječe železniške proge do Jesenic, povezavo med Ljubljano in Brnikom pa bi v tem primeru uredili iz proge med Ljubljano in Kamnikom.

Temu je sledila pobuda letališča, kjer so predlagali hitro železnico, in sicer da bi se železniško omrežje nadgradilo s krožno povezavo Ljubljana–Komenda–Brnik– Kranj–Ljubljana. Na območju letališča predlagajo tudi podzemno železniško postajo z ločenim potniškim in tovornim delom. Tako se je letos začela izdelava strokovnih podlag na podlagi te pobude: »Proučenih bo več variant možne trase nove železniške proge, in sicer s povezavo od železniške proge št. 21 Ljubljana Šiška–Kamnik Graben pri Domžalah mimo letališča Jožeta Pučnika Ljubljana do Zlatega Polja pri Kranju in proge št. 20 Ljubljana–Jesenice–d. m. ter možnosti neposredne povezave v Ljubljano.«

Na DRSI še pojasnjujejo, da bodo javno naročilo za izdelavo strokovnih podlag objavili še ta mesec: »Po sprejemu sklepa vlade o pripravi državnega prostorskega načrta, ki bo predvidoma v letu 2025, pa sta predvidena izdelava in sprejetje prostorskega načrta v letih 2025–2030.« In tudi če bo prostorski načrt do leta 2030 sprejet, bo pridobivanje preostale dokumentacije in gradbenih dovoljenj, glede na izkušnje pri gradnji drugega tira, trajalo še kakšnih 20 let. Torej vsaj do leta 2040.

Seveda pa je sprejemljivost vseh možnosti odvisna predvsem od projekcij prometa prek letališča. Najobičajnejši transport na brniško letališče je v tem trenutku prevoz s kombiji, tako imenovanimi shuttli. Marko Guček, direktor največjega ponudnika nizkocenovnih skupinskih prevozov GoOpti, pravi, da bi bila hitra železniška povezava z Ljubljano sicer za potnike idealna, a bi se v skladu z njihovimi izkušnjami moralo število potnikov na letališču povečati za vsaj desetkrat, da bi lahko resno začeli o njej razmišljati:

»Avtobusne povezave trenutno niso niti tako slabe. Lahko bi bilo več neposrednih hitrih linij, kar bi še nekoliko povečalo število potnikov. Sicer pa obstajata dva glavna razloga, zakaj ljudje ne uporabljajo javnega transporta navkljub zelo nizki ceni. Prvi je, da je trajanje prevoza na običajnih trasah zelo zamudno. Drugi razlog je, da bosta avtobus in tudi nekoč vlak vedno pripeljala le na postajo, ki pa ni končna destinacija. Ljudje morajo nato prestopati na LPP ali taksi, kar pa postane glede na trenutno situacijo v Ljubljani ponovno zamudna in s prtljago neudobna izkušnja.«

V GoOptiju seveda verjamejo, da so pri prevozih na letališča in z njih ključni taksi in shuttle prevozi – a dejansko gre le za dobro podjetniško idejo, ki je nastala zaradi zanemarjanja razvoja javnega transporta v državi.

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>