Samo ljubezen? Samo sovraštvo!

Inštitut 8. marec je tista civilnodružbena organizacija, ki je z referendumom preprečila uveljavitev škodljivega zakona o vodah, napisanega v času vlade Janeza Janše. Med njegovimi novejšimi akcijami je projekt Samo ljubezen, ki je del kampanje proti sovraštvu in neenakosti, pri kateri se zbirajo in na policijo prijavljajo primeri sovražnega govora nosilcev oblasti zoper slehernike. Direktorica inštituta Nika Kovač pa je na družabnih omrežjih, v strankarskih medijih in na spletnih portalih vseskozi deležna verbalnega in celo fizičnega sovraštva.

Nika Kovač je postala obraz »sprevržene levice«, ko je delovanje inštituta postalo moteče za stranko SDS. Lov nanjo je odprl Janez Janša sam z vztrajnimi žaljivimi in sovražnimi zapisi na Twitterju. Kot navadno so preostalo opravili njegovi podporniki in somišljeniki. Med množico teh se je znašel tudi duhovnik

Janez Turinek, ki je bil za svoj tvit letos celo nominiran za bodečo nežo. Gre za »nagrado« za najbolj seksistično izjavo leta, ki jo podeljuje kolektiv Rdeče zore. Takole je zapisal duhovnik: »Prej, ko bo ustanovljen Zavod 10. marec, manj škode bo Sloveniji povzročil Klub Važnih Babnic, ki so še žleht povrhu. @8Marec.« Sovražne besede so oktobra lani prešle v dejanja in fizični napad na Niko Kovač, ki se je za žrtev končal z lahkimi telesnimi poškodbami, za storilca pa s kazensko obsodbo. Štiri mesece kasneje je bil napadalec pravnomočno pogojno obsojen na pet mesecev zapora s preizkusno dobo enega leta. Hitra obsodba je bila mogoča, ker je bil mogoč hitri postopek, tako imenovani postopek s kaznovalnim nalogom, in ker je storilec kazen sprejel in se ni pritožil.

V sklopu projekta Samo ljubezen na inštitutu pripravljajo večere resničnih zgodb, na katerih svoje zgodbe in razmišljanja o sovraštvu in nasilju predstavljajo bolj ali manj prepoznavni javni obrazi, ki so bili zaradi medijske izpostavljenosti, videza ali delovanja posredno ali neposredno žrtve groženj in omalovaževanja. A ta teden je bila, znova, napadena tudi Nika Kovač. Tokrat se je neznanec zdiral nanjo in se vanjo zaganjal, dokler se ni zatekla v bližnji lokal in poklicala policije. »Sistematično nasilje ima posledice. Pri tem tudi sama nisem izjema,« pravi Nika Kovač.

In kaj zdaj? Pravzaprav nam ponovno ne preostane veliko drugega, kot da vedno znova odločno zatrdimo: »Vsi smo Nika! Moramo biti!« Napadi na predstavnike civilne družbe, napadi na civilno družbo kot tako, ki je nujen korektiv političnim strankam in institucijam, ki jih te obvladujejo, nikakor ne smejo postati sprejemljivi. Je pa jasno, zakaj je civilna družba za politiko moteča. Neutrudni protivladni protest iz časa prejšnje vlade in ustanovitev pobude Glas ljudstva, oblikovanje Pravne mreže za varstvo demokracije, ki zagotavlja pomoč malemu človeku v razmerju do premočne države, in obramba virov pitne vode so le največje med številnimi malimi in velikimi zmagami civilne družbe v zadnjih letih.

Na ponovni napad na Niko Kovač se je odzvala tudi Anja Zag Golob, kulturna delavka, ki je v preteklosti večkrat kritično pisala o delovanju Inštituta 8. marec. Anja Zag Golob je tokrat zapisala, da se vedno in v vsem ne strinja z dejavnostmi inštituta, a da ne sme biti dvoma: »Dokler jo sredi belega dneva na cesti napadajo nabildani tipi, verbalno ali fizično, ni važno, oboji dosežejo svoje – sem tu. Ko napadajo njo, napadajo tudi mene, nas vse. Tega si ta družba enostavno ne more dovoliti. In temu sranju je treba reči odločen NE.« Oglasil se je tudi predsednik vlade Robert Golob. Obsodil je ponovni napad na direktorico Inštituta 8. marec in jo hkrati povabil v strateški svet za preprečevanje sovražnega govora. Premier meni, da ni primernejše osebe za vodenje tega organa.