Pravljice Romane Tomc

Razprava o medijski svobodi v Evropski uniji po meri SDS

Romana Tomc je ena tistih političark iz SDS, ki veljajo za zmernejše v stranki, podobno, kot to velja za Anžeta Logarja. Tudi zato so se v SDS verjetno odločili, da leta 2017 z njo nastopijo na predsedniških volitvah. Vendar to ne drži, nekdanja poslanka in podpredsednica državnega zbora na evropskem parketu zagovarja avtoritarne politike, kot je Viktor Orbán, predvsem pa zavaja, prikraja dejstva in prodaja pravljice, ki jih verjetno piše njen nadrejeni.

Tomčeva je v evropskem parlamentu prejšnji teden pripravila konferenco Medijska svoboda v EU. Te so se udeležili tudi, kot je kasneje na Twitterju zapisal nekdanji poslanec SDS Jožef Jerovšek, »dva najboljša slovenska novinarja – Peter Jančič, poleg njega še Miro Petek – in slovenski pendant Ane Politkovske ter znanstveni in vrhunski retorik Peter Gregorčič«. Poleg treh »ključnih predstavnikov medijske krajine« sta se konference udeležila še strokovnjak za neverbalno komunikacijo Edvard Kadič in Mitja Iršič, nekdanji svetovalec na ministrstvu za kulturo.

»Zadnje in tudi predzadnje poročilo evropske komisije o vladavini prava pravita, da imamo v Sloveniji velike težave z mediji,« je začela Tomčeva. Imela je prav. Evropska komisija je v poročilu predlani navedla primer Slovenske tiskovne agencije, ki ji je vladni urad za komuniciranje neupravičeno odtegnil denar. V zadnjem poročilu pa je poudarila potencialno spornost koncentracije lastništva medijev na slovenskem trgu, državno oglaševanje v medijih in vse bolj sovražno okolje, v katerem delajo novinarji. Vse to je mogoče očitati prav stranki, iz katere prihaja Tomčeva. Ravno tako je imela prav, ko je dodala, da se v Sloveniji dogaja »poskus popolne politične podreditve RTV Slovenija«. Težava je zgolj v tem, da je puščice spet usmerila v napačno smer.

Podobno bi lahko trdili za Gregorčiča, ki je pripomnil, da je očitno nezaželen pri novi oblasti, zato se je odločila za kadrovsko čistko, »in sicer na način, kot ga v EU zelo dobro poznamo iz podobnih primerov na Madžarskem in Poljskem«. Novi zakon o radioteleviziji po njegovem »omogoča večinskim interesnim skupinam, da obvladujejo RTV Slovenija v skladu s svojimi povsem parcialnimi interesi«. Da je bil očitno prevelik trn v peti novi oblasti, je odstavitev s položaja urednika spletnega portala Siol.net komentiral Jančič.

Petek je evropski parlament podučil, da so bila pričevanja o napadih na novinarje v času Janševe vlade zgolj natolcevanje in da je v Sloveniji le on doslej doživel resen napad, Kadič pa je okrcal Jourovo, kako si je nedavno drznila obiskati ustavno sodišče v Sloveniji. Da je šlo pravzaprav za »pritisk na ustavno sodišče, češ bolje za vas, da pravilno odločite,« mu je pritrdil Iršič.

Zgodbicam Romane Tomc in njenih – politično neodvisnih (!) – gostov so v parlamentu prisluhnili dijaki Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani. Zagotovo bodo še dolgo odmevale tudi po hodnikih evropskega parlamenta, vprašanje zgolj, ali tako, kot bi si to želeli v SDS.