Splav / Brezplačen za vse

Množična podpora pozivu, naj stroške splava v celoti krije osnovno zdravstveno zavarovanje

Ob letošnjem mednarodnem dnevu žensk je Inštitut 8. marec javnost pretresel z ugotovitvijo, da pravica do umetne prekinitve nosečnosti v naši državi ni zagotovljena vsem. Pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok bi morali imeti vsi brez izjeme. V Jugoslaviji je bila zakonsko urejena že davnega leta 1952, dve desetletji pozneje je bila zapisana v ustavo nekdanje države, že od samega začetka je zapisana tudi v slovensko ustavo. Kako je torej mogoče, da ta pravica danes ni zagotovljena vsem?

Kot pravijo v Inštitutu 8. marec, je težava v načinu financiranja umetne prekinitve nosečnosti. Osemdeset odstotkov stroškov posega krije osnovno zdravstveno zavarovanje, preostalih 20 odstotkov pa dopolnilno zdravstveno zavarovanje osebe, ki se za poseg odloči. Vendar dopolnilnega zavarovanja nimajo sklenjenega vsi prebivalci in prebivalke. Najpogosteje so brez njega ekonomsko najšibkejši, ki si letnega stroška dobrih 400 evrov ne morejo privoščiti. Obstaja sicer korektiv: tistim, ki prejemajo socialno pomoč, lahko razliko do polne vrednosti zdravstvenih storitev pokrije proračun.

Vendar ta ukrep ne zajame vseh. Spregledane so revne zaposlene, prav tako revne prekarne delavke. Potem so tu še posameznice, ki so iz krivdnih razlogov izgubile pravico do socialne pomoči.

Za vse te ženske splav ni brezplačen. Če upoštevamo, da cena posega okvirno znaša 300 evrov in več, morajo zanj plačati najmanj 60 evrov. A kako naj si poseg plačajo, če si ne morejo plačati niti dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja?

Kot pravijo v Inštitutu 8. marec, je to nedopustno. »Pravice in svoboščine morajo biti dostopne vsem, brez izjeme in ne glede na finančno situacijo. To je še posebej pomembno v času draginje, ko posamezniki in posameznice že tako ali tako vse težje poravnajo tudi osnovne življenjske stroške. Menimo, da je to treba nujno spremeniti,« so prepričani.

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in vlado so zato javno pozvali, naj nemudoma zagotovita, da bo umetna prekinitev nosečnosti postala brezplačna za vse. Enako rešitev predlagajo tudi za druge posege, povezane z reprodukcijo (zdravljenje neplodnosti, umetna oploditev, sterilizacija). Kot pravijo, bi morala ZZZS svoji skupščini le predlagati, naj izglasuje, da bodo stroški teh posegov v celoti kriti iz osnovnega zdravstvenega zavarovanja, vlada pa bi morala k temu podati soglasje.

V ZZZS, kjer so ovrednotili, da bi predlagana rešitev stala približno milijon evrov, menijo, da spremembe v to smer vseeno niso tako preproste. Po mnenju strokovne službe bi morali najprej spremeniti zakonodajo. Kakšno mnenje ima v zvezi s tem pristojni vladni resor, ministrstvo za zdravje, nam do zaključka redakcije ni uspelo izvedeti, prav tako ne, ali bi se zakonskih sprememb, če bi se izkazalo, da so v tem primeru nujne, lotil.

Pritisk javnosti v podporo brezplačnemu dostopu do umetne prekinitve nosečnosti je velik. Poziv Inštituta 8. marec ima že skoraj 5000 podpornikov, med njimi so tudi številna ugledna imena, denimo Slavoj Žižek in Renata Salecl. Prav tako ga podpira Amnesty International Slovenije.