KPK: Zastonj kosilo ne obstaja

Farmacevtska podjetja ali dobavitelji medicinske opreme, sodeč po njihovih poročilih, vsako letu bolnišnicam, zdravniškim društvom in tudi neposredno zdravnikom donirajo okoli 10 milijonov evrov. V protikorupcijski komisiji opozarjajo, da v veliko teh primerov prihaja do korupcije. Na komisiji so denimo obravnavali primer, ko je zdravnik v UKC Ljubljana (UKCLJ) komisijo za strokovno etična vprašanja UKCLJ prosil za izdajo soglasja za izvršitev medicinske raziskave v samem kliničnem centru, za zdravilo, ki ga izdeluje tuja farmacevtska družba v Sloveniji. Pred tem pa je ta isti zdravnik kot odgovorna oseba nekega zdravniškega društva zaprosil proizvajalca zdravil za prejem donacijskih sredstev za izvedbo te iste medicinske raziskave. Potem ko je komisija za strokovno etična vprašanja v UKCLJ dala soglasje za raziskavo, je zdravnik v imenu društva podpisal donacijsko pogodbo s farmacevtsko družbo in nato kot odgovorna oseba tega društva sklenil še pogodbe z zdravniki kot fizičnimi osebami, ki so sicer zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih, da so društvu posredovali podatke o pacientih. Na tej podlagi je potem farmacevtsko podjetje zdravnikom neposredno plačevalo honorarje za izvedbo raziskave, ki so jo zanj dejansko opravili v UKCLJ.

V drugem, podobnem primeru je bolnišnica dobila pravico do brezplačne uporabe neke opreme. Eden od javnih zdravstvenih domov je prejel donacijo, in sicer medicinsko opremo »na reverz« od nekega podjetja. Nakar se je izkazalo, da zdravstveni zavod te medicinske opreme ni mogel uporabljati, ne da bi nabavljal ustrezen potrošni material za enkratno uporabo, ki ga proizvaja isti proizvajalec. Ker naj bi se medicinska oprema uporabljala brezplačno, so se o njeni uporabi dogovorili kar zdravniki sami, mimo vodstva bolnišnice. Komisija je pri pregledu tega primera zaznala, da so zdravnike, ki so uredili domnevno brezplačno uporabo medicinske opreme, posredno plačevala farmacevtska podjetja. (Pre)plačevali so jih predvsem za pisanje strokovnih člankov. Glede tega primera so na KPK sprejeli mnenje, da bi morali zdravstveni delavci, ki opravljajo dela in naloge na posebej izpostavljenih delovnih mestih, enkrat na leto svojemu delodajalcu poročati o povezavah s farmacevtskimi ali medicinskimi proizvajalci, zastopniki in trgovci. Zdravniki na izpostavljenih mestih bi po mnenju KPK morali poročati, od katerih podjetij neposredno prejemajo plačila za na primer izdelavo strokovnega članka ali posredno prek svojega ali kakšnega drugega društva prejemajo plačila za opravljanje določenih del.

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>