Peter Grum / »Ne poznam podobnega primera reklamiranja odpiranja podjetij v BiH v nobeni drugi državi. Slovenija si bo tudi sicer z Bosno morala naliti čistega vina.«

Peter Grum (letnik 1981) je univerzitetni diplomirani pravnik. Na finančni upravi (Furs), tudi že njeni predhodnici davčni upravi, je zaposlen od leta 2006 – z edino prekinitvijo med oktobrom 2020 in junijem 2022. S Fursa je moral kot namestnik direktorja Petra Jenka oditi po nastavitvi Irene Nunčič, pred leti kandidatke stranke SDS za občinski svet v Šmarju pri Jelšah, na čelo Fursa (Ireno Nunčič je nato marca 2021 zamenjal Simon Starček, junija 2021 pa Ivan Simič). Grum je oktobra 2020 odšel na ministrstvo za javno upravo, kjer je vodil direktorat za informatiko.

Po zamenjavi vlade junija lani in dramatičnem odstopu Ivana Simiča (»Moj ponos je vreden več kot 12 tisoč evrov odpravnine!«) je bil Grum imenovan najprej za vršilca dolžnosti generalnega direktorja Fursa, od decembra lani pa ima poln, petletni mandat. »Namesto mojega prijatelja smo imenovali človeka iz javne uprave, ki ga prej sploh nisem poznal, je pa imel najboljše strokovne reference,« je predsednik vlade Robert Golob komentiral izbor Gruma za vodenje Fursa, državnega organa z več kot 3500 zaposlenimi.

Grum je na Fursu vodil številne delovne skupine, pristojne za prenovo informacijskega sistema, oblikovanje načrta integritete, uvedbo davčnih blagajn, vzpostavitev mobilne aplikacije eDavki, bil je tudi eden ključnih akterjev pri vzpostavitvi sistema unovčevanja turističnih bonov.

S finančne uprave ste prejšnji teden poslali opozorilo: »Pazljivo pri odpiranju podjetij v BiH: verjetnost pri sodelovanju v davčni utaji!« To je zagotovo odziv na jumbo plakate davčnega svetovalca in neplačnika Roka Snežiča, ki pozivajo k odprtju podjetja v BiH in ki jih je obesil skoraj pred Fursom. 

Kot finančna uprava smo dolžni opozoriti svoje davčne zavezance, da vse, kar se oglašuje na spletu, na jumbo plakatih in na druge načine, ni nujno tudi povsem skladno z davčno zakonodajo.

Čeprav nekateri davčni svetovalci prepričujejo zavezance, da naj bi nekatere prakse pomenile le davčno optimizacijo, ki je zakonita, ugotavljamo, da veliko primerov v praksi pomeni nedovoljeno davčno izogibanje. Gre na primer za preusmerjanje dohodkov in dobičkov, ki so ustvarjeni v Sloveniji in na katere bi moral biti plačan 19-odstotni davek v Sloveniji, v Bosno, kjer je davek 10 odstotkov, brez izpolnjenih dejanskih podlag za takšen prenos dobičkov.

To je le ena od spornih praks, ko je podjetje formalno ustanovljeno v Bosni, vse pa dela v Sloveniji in bi moralo v Sloveniji plačati tudi davke. Drug primer je, ko podjetja kanalizirajo denar iz Slovenije prek plačevanja fiktivnih storitev podjetjem v Bosni. 

Ja, slamnata družba v Bosni izdaja slovenskemu podjetju račune, ki jih slovensko podjetje plača in s tem preusmeri dobiček v Bosno. Ti računi so, če ni bila opravljena nobena storitev, seveda fiktivni. Slovensko podjetje kljub temu plačila vključuje med davčno priznane odhodke. Denar pristane na računu podjetja v BiH, nato ga dvignejo rezidenti Slovenije, ne da bi priglasili dohodek davčnemu organu. To je seveda spet kršitev zakona; rezident je zavezan za plačilo dohodnine tudi od vseh dohodkov, ki imajo vir zunaj Slovenije. Spornih praks je še več.

Snežičeve oglase ste prijavili razsodišču pri Slovenski oglaševalski zbornici, kjer pa so presojo prekinili in pozvali državne organe, naj ti presodijo dopustnost tovrstnega oglaševanja. Zdi se, da se vsi otepajo opravka s Snežičem. Imate informacije, da bi se s podobnim primerom in prakso srečevali v kateremkoli evropskem finančnem uradu? 

Reklamiranje odpiranja podjetij v BiH se je zelo okrepilo, nikoli nismo imeli toliko vprašanj davčnih zavezancev, ki videvajo te oglase:

»Ali je sploh ok, da to naredim?« Zato smo želeli tudi prek oglaševalske zbornice opozoriti ponudnike oglaševalskega prostora na neetičnost tovrstnega oglaševanja. Nad odločitvijo oglaševalskega razsodišča sem razočaran, oprali so si roke, čeprav smo jih precej jasno opozorili na tveganja, ki s takimi oglasi nastajajo za potrošnike. Postopek teče tudi pri tržnem inšpektoratu, in videli bomo, kako bo ta odločil. Sicer pa ne poznam podobnega primera v nobeni drugi državi.

Za kako velik problem pa zares gre? Koliko davkov izgubljamo na račun »optimizacij« v BiH? 

Take ocene so zelo nehvaležne, pri davku od dohodkov pravnih oseb ni nekih mednarodnih primerjav. Obstajajo analize za področje davka na dodano vrednost (DDV), kjer evropska komisija ocenjuje davčni razkorak, torej razliko med tem, kar bi moralo biti pobrano in kar je pobrano. Po zadnjem poročilu komisije iz decembra lani je davčni razkorak pri DDV v Sloveniji 5,5-odstoten, kar pri skoraj pet milijardah pobranega DDV letno pomeni izpad od 260 do 270 milijonov evrov in kar Slovenijo uvršča med deset najboljših med 27 članicami EU. Avstrija, ki v javnosti velja za zgled tudi davčne urejenosti, ima 8,6-odstotni razkorak, v Italiji, ki ima posebno finančno policijo Guardia di Finanza, je ta ocenjen na štirikratnik našega, na 20,8-odstotka, višjega od Italije imata le Malta in zlasti Romunija.

Osemdeset odstotkov zavezancev ima samo eno stanovanjsko nepremičnino, tako da bo tudi nakazana progresivnost pri obdavčitvi nepremičnin, če bo uzakonjena, zadevala manjši delež zavezancev.

Slovenski premier je bil prejšnji teden v BiH, a davki in BiH kot »davčna oaza Slovencev« v uradnem sporočilu o obisku niso omenjeni niti z eno samo besedo. Očitno bo tudi ta vlada na tej točki tiho. 

Tukaj si bo morala tudi Republika Slovenija z Bosno naliti čistega vina. BiH bi morala pristopiti k podpisu multilateralnega instrumenta, namenjenega avtomatični izmenjavi informacij o finančnih računih v davčnih zadevah, tako imenovanega MCAA. Z Bosno sicer imamo od leta 2006 sklenjeno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj, ki pa ne zagotavlja avtomatične izmenjave informacij, vsaj v praksi ne, tako kot obstaja znotraj Evropske unije ali med podpisnicami konvencije OECD o medsebojni upravni pomoči pri davčnih zadevah. Jasno sicer je, da gre za temo, ki znotraj EU zadeva Slovenijo bistveno bolj kot druge.

Aktualna tema je seveda davčna reforma. Iz tega, kar ste slišali na koalicijskem vrhu prejšnji teden, zagotovo sodelavcem na Fursu niste mogli dati niti osnovnih napotkov za prilagoditev IT-sistemov, čeprav naj bi dohodnino po novem obračunavali že prihodnje leto. 

V tem trenutku je še prezgodaj, da bi ocenjevali, kaj bo to za nas pomenilo. Zlasti v zadnjih letih smo dokazali, na primer pri izplačevanju koronskih pomoči, da smo fleksibilni in da znamo hitro prilagoditi svoje informacijske sisteme.

Na koalicijskem vrhu so bila izpostavljena izhodišča, v okviru teh pa je zdaj treba obdelati vrsto tem in jih tudi koalicijsko uskladiti, šele nato sledita zakonodajni postopek in izvedba. Zavedati se je treba, da bodo morali informacijske sisteme prilagoditi tudi naši zavezanci, in tudi njim bo treba dati čas za prilagoditve.

Napovedani sta reforma pri dohodnini, od premoženja pa bo očitno pripravljena le obdavčitev nepremičnin. Izjave finančnega ministra v zadnjem tednu so nekonsistentne; po koalicijskem vrhu je poudaril, da je davkov premalo za kritje rastočih potreb družbe, hkrati napoveduje, »da večina Slovencev ne bo na slabšem, marsikdo pa bo na boljšem«, glede obdavčitve nepremičnin pa da bistvenih sprememb za večino ne bo. 

Reforma dohodnine, kot je bila predstavljena na koalicijskem vrhu in ki namesto zdajšnjega sistema olajšav kot osnovo vključuje razpoložljiv dohodek in sistem davčnih odbitkov, sama po sebi ne vpliva na nižjo ali pa višjo davčno obremenitev. Gre zgolj za drugačen sistem, ki bo tudi po mojem mnenju preglednejši in bo lahko podlaga za pravičnejšo obremenitev. Je pa seveda v tej točki v celoti stvar najprej političnega konsenza, koalicije – ne strokovnih dilem, kaj se bo vključevalo v osnovo.

Spremenjena bo tudi dohodninska lestvica. Lani se je na primer število zavezancev v najvišjem, 5. razredu zvišalo s 4388 na 5158 ali na 0,3 odstotka vseh, njihov povprečni dohodek pa je lani med petimi razredi zrasel največ, za dva odstotka, s 149.498 na 152.495 evrov. V 1. razredu, kjer je slab milijon ljudi, je bil lani 9131 evra. 

To drži, ampak v absolutni številki gre za zelo nizke rasti, za majhne medletne spremembe, ki celotne slike niso veliko spremenile. Praktično vsak dvig plač povzroči minimalne spremembe, tudi razredi se nekoliko preoblikujejo.

Z vidika pobrane dohodnine sta omenjena razreda, 1. in 5., v grobem podobna, v vsakem se pobere okoli desetina dohodnine. Največ, polovico vse zbrane dohodnine, prispeva 2. razred, kjer je tretjina vseh zavezancev ali dobrega pol milijona, sledi 3. razred, kjer je pet odstotkov zavezancev ali okrog 75 tisoč, ki prispevajo četrtino vse dohodnine. Taka je slika v grobem, o spremembah same lestvice pa je tudi prezgodaj govoriti.

Dohodnine na leto zberemo tri milijarde evrov, prispevkov za socialno varnost pa 8,5 milijarde. Težko je torej razbremeniti delo, če se ne lotiš prispevkov za socialno varnost.

Po koalicijskem vrhu je minister napovedal, da bodo v osnovi za dohodnino, ki naj bi »odsevala nekakšno ekonomsko moč posameznika«, zajeti tudi socialni transferji. V intervjuju za N1 je pred dnevi razkril, da to sploh še ni usklajeno z ministrom za delo. Hkrati pa ni omenjal najemnin ali dividend, ki mnogim višajo »ekonomsko moč«. Kot problem je izpostavil davčni primež pri visokih plačah, pri plačah do povprečne plače pa da je pri nas »bistveno nižji kot v Avstriji«. 

Na koalicijskem vrhu so bila na kratko predstavljena predvsem izhodišča prenove sistema. Posledično je vsekakor ostalo odprtih še nekaj vprašanj, ki jih bo treba pred zakonodajno obravnavo politično uskladiti – s tem ni nič narobe.

Omenjena je bila razbremenitev plač, kjer pa so podatki jasni: dohodnine zdaj na leto zberemo tri milijarde evrov, prispevkov za socialno varnost pa 8,5 milijarde evrov, se pravi skoraj trikrat več. Težko je torej razbremeniti delo, če se ne lotiš prispevkov za socialno varnost.

Če bi hoteli dejansko zmanjšati celotno obremenitev dela, bo ta primanjkljaj težko nadomestiti samo z davki na premoženje, zlasti zgolj z davkom na nepremičnine. Vsekakor bo torej zelo pomembno, kako bodo v novem sistemu, to je sistemu davčnih odbitkov, obravnavani prispevki za socialno varnost. To vse je torej velik in kompleksen izziv, a verjamem, da ga bo vlada primerno obravnavala.

Vaše svarilo potrjujeta podatka: prispevki za socialno varnost so lani pomenili več kot 40 odstotkov javnofinančnih prihodkov, prilivi iz nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), ki so neko izhodišče za nepremičninski davek, pa 1,2 odstotka. Vendar sistem zaračunavanja NUSZ ni neposredno prenosljiv na davek. 

Ja, sistem zaračunavanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je specifičen, odvisen pravzaprav od vsake od več kot 200 občin in posledično zelo razdrobljen. Gledano v celoti večino nadomestila plačajo pravne osebe. Lani so od skupno 253 milijonov evrov nadomestila pravne osebe plačale nekaj več kot 175 milijonov, fizične pa slabih 77 milijonov evrov ali 30 odstotkov.

Občine pripravljajo podatke za odmero NUSZ, mi jo zgolj izvedemo na podlagi njihovih podatkov. V preteklih letih so šele začele uporabljati uradne evidence, torej kataster nepremičnin, in dosegle večji zajem nepremičnin. Hkrati je precej občin na sezname za odmero začelo uvrščati tudi nezazidana stavbna zemljišča, kar je še povečalo davčno bazo in zvišalo kumulativne prilive iz nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč.

Že leta 2017 je bil razpon zaračunavanja nadomestila po občinah za različne nepremičnine kar od 0,2 do 118 evrov na kvadratni meter. Lani je le nekaj občin začelo zaračunavati nadomestilo tudi za verske objekte. Župnije so se pritožile. Je epilog že jasen? 

Omenjena poteza občin je vezana na odločitev ustavnega sodišča iz septembra 2020. Mislim, da je ta odločba dokaj jasna, in na njeni podlagi občine nekaterih oprostitev, ki so jih v preteklosti upoštevale, tudi za verske objekte, ne bodo mogle več upoštevati pri pripravi novih podatkov.

Generalno bo seveda tudi za finančno upravo uvedba davka na nepremičnine in centralnega, poenotenega sistema odmere bistveno olajšanje v primerjavi z NUSZ. Zdaj se vsako leto praviloma dva meseca zgolj usklajujemo z občinami glede podatkov za odmero NUSZ o spremembah lastništva, neskladjih. NUSZ je namreč davek, kjer imamo zelo veliko zavezancev – na leto izdamo skoraj 900 tisoč odločb, poleg dohodnine pa je pri NUSZ tudi največje število pritožb, približno odstotek ali 9000.

Za novi davek je verjetno relevantna ocena vrednosti nepremičnin, zadnja je 250 milijard evrov, torej tisočkratnik vrednosti pobranega NUSZ. Ne gre pozabiti, da je ustavno sodišče leta 2014 razveljavilo davek vlade Alenke Bratušek, tudi zato, ker niso bili izkazani »razumni razlogi« za različne davčne stopnje; za rezidenčna stanovanja je bila na primer 0,15 odstotka, za industrijske objekte 0,75. 

Vsekakor bo vrednost nepremičnin tista, ki bo osnova za davek, konkretna stopnja oziroma stopnje obdavčitve pa so spet politično vprašanje in bodo, kot je nakazal minister, predmet širših usklajevanj.

Glede na že dane napovedi ne verjamem, da bo prva nepremičnina, v kateri na primer lastnik prebiva, v povprečju obdavčena občutno nad tem, kar lastnik plačuje danes. Tukaj ne pričakujem nekih pretiravanj in verjamem, da bo vlada upoštevala realne okoliščine. Analize podatkov kažejo, da ima 80 odstotkov zavezancev samo eno stanovanjsko nepremičnino, tako da bo tudi nakazana progresivnost pri obdavčitvi nepremičnin, če bo uzakonjena, zadevala manjši delež zavezancev.

Ali Fursovi podatki potrjujejo tezo, da se krog lastnikov nepremičnin oži? Torej da ima vse manj ljudi v lasti vse več. 

Morda lahko na to bolj neposredno odgovorijo na Geodetski upravi. Kar tekoče spremljamo na finančni upravi, so odmere davka na promet nepremičnin, ki ga po 2-odstotni stopnji plačajo prodajalci in je prihodek občin. Lani smo tega davka pobrali 55,3 milijona evrov, kar je malo več kot leto prej in kar je posledica dražjih nepremičnin, saj je bilo poslov manj. Tukaj moram opozoriti, da v te podatke niso vključeni posli z novogradnjami, pri katerih se ta davek ne odmerja, ampak se plača DDV.

V letu 2022 so v okviru davka na promet nepremičnin okrog 60.000 prodaj izvedle fizične osebe in 7000 pravne osebe. Številke v zadnjih letih malo variirajo.

Je pa zelo povedna medletna primerjava podatkov za recimo februar. Februarja letos je v primerjavi z lanskim februarjem število vseh poslov – prodaj fizičnih in pravnih oseb – padlo za 35 odstotkov. To je verjetno že zanimiv indikator, ki morda kaže na to, da bo v letu 2023 manjša aktivnost na nepremičninskem trgu.

Minister Boštjančič je že dejal, da pri drugem premoženju ni »veliko rezerv«. Izrecno je tudi napovedal, da z davki ne bodo posegli v 26 milijard evrov depozitov gospodinjstev, bojijo se, da bi ljudje dvignili denar iz bank. Ali podatki Fursa tudi kažejo, da ni veliko rezerv v drugem premoženju? 

Na Fursu lahko pridobimo veliko podatkov o nepremičninah, depozitih, iz registra vrednostnih papirjev in tako naprej. Je pa dejstvo, da je vlada oziroma minister za finance opozoril, da so nepremičnine tisti ključni del, ki se ga bomo lotili. Ja, depoziti so bili posebej izpostavljeni kot tisti, v katere se ne bo posegalo, saj je ta denar mobilen.

Če se iz reforme vrnemo k dejstvom. Letno poročilo kaže, da je Furs lani zaradi suma storitve kaznivega dejanja vložil 61 kazenskih ovadb na državna tožilstva in naznanil 46 kaznivih dejanj na policijo – obe številki pa sta za več kot tretjino nižji kot leto prej. Zakaj tak upad? 

V koronskem obdobju se je nadzor na Fursu na splošno precej spremenil, ukvarjali so se, takrat me na Fursu ni bilo, tudi z nadzori po zakonu o nalezljivih boleznih in vse te specifike obdobja 2020–2022 je treba upoštevati. Tudi podjetja so imela v času epidemije popolnoma druge težave, ugotovitev s področja davčnih zatajitev je bilo v tem obdobju manj in generalno zmanjšanje kazenskih ovadb je do neke mere logična posledica.

Kljub vsemu, kot navajamo tudi v letnem poročilu, je bilo recimo zaradi problematike neplačevanja socialnih prispevkov za delavce, kjer Furs že od leta 2018 izvaja sistematično obravnavo največjih dolžnikov, lani vloženih 15 kazenskih ovadb in dve naznanili za 1,4 milijona evrov neporavnanih prispevkov.

Letos sicer že izvajamo aktivnosti na področju nadzora nekoliko intenzivneje, ker ugotavljamo tudi, da so se mogoče nekateri zavezanci malo preveč sprostili v tej naši delni odsotnosti.

Eno od takih področij je izdajanje računov. Želite ponovno uvesti obveznost izdajanja računov kupcu, ki jo je pred dobrim letom ukinila prejšnja koalicija, kar pa je ponekod povzročilo velik upad izdajanja računov in kaže na razmah sive ekonomije. 

Ja, zdaj podatki kažejo, da se je pravzaprav v letu 2022 in pa tudi v 2023 izdajanje računov v primerjavi s predkoronskimi leti opazno zmanjšalo, v nekaterih sektorjih tudi za več kot 20 odstotkov. Tukaj je torej nujno stanje spremeniti.

Že če poznamo sam koncept davčnih blagajn, je jasno, da brez samega izročanja računov potrošnikom – lahko tudi v elektronski obliki – tak sistem ne more biti učinkovit. Lanska sprememba je bila po mojem mnenju nepotrebna, dvomim, da smo z neizdajo papirnatih računov rešili tudi kakšen slovenski gozd, če se malo pošalim. Bilo je več kritik, češ da pritiskamo tudi na potrošnike. A potrošniki so ključen del te zgodbe, siva ekonomija je vedno zgodba med izdajateljem in prejemnikom in tukaj moramo krepiti tudi zavedanje o davčni kulturi.

Februarja letos je glede na februar lani število vseh prodaj rabljenih nepremičnin, kjer se zaračunava davek na promet z nepremičninami, padlo za 35 odstotkov.

So vas podatki o upadu računov presenetili? Kje je bil upad največji? 

Čeprav smo se zavedali tveganj, so bili podatki vseeno presenetljivi. Upad je bil največji predvsem v dejavnostih, ki so že po naravi davčno bolj tvegane – različne osebne storitve, kot so frizerstvo, kozmetične storitve, pa seveda pri popravilih in vzdrževanju motornih vozil, trgovini na drobno v cvetličarnah, pa v končni fazi tudi gostinstvu, ki je tradicionalno ena bolj tveganih panog, zaključnih delih v gradbeništvu in tako naprej. To so področja, ki so bolj izpostavljena, kar se tiče sive ekonomije.

Kaj pa recimo odvetniške storitve? Pred leti je že analiza davčne uprave pokazala, da je kar petina odvetnikov v najnižjem dohodninskem razredu. 

Ja, v preteklosti je bilo več osredotočenih davčnih inšpekcijskih nadzorov nad odvetniki. Je pa to področje, v katero je bolj zahtevno prodreti in ga nadzirati. V gostinstvu recimo je neprimerno lažje izvajati prikrite nakupe kot pri odvetništvu, ampak tudi to področje bo zagotovo imelo našo posebno pozornost.

Kaj bi izpostavili kot prioritete v letošnjem letu, tudi pri nadzoru? 

Pozornost bomo usmerili v boj proti goljufijam na področju DDV, tako imenovanim davčnim vrtiljakom, v obvladovanje tveganj pri velikih zavezancih na področju davka od dohodka pravnih oseb in dohodkov iz kapitala, v trošarinske goljufije pri nelegalni proizvodnji in prodaji tobaka, nadzor nad plačevanjem prispevkov za socialno varnost, zaradi novih pristojnosti pa tudi nadzor nad prenosom gotovine med državami EU in nadzor goriva za kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo in vozil.

Pri nadzoru Furs uporablja umetno inteligenco, ki izbira subjekte nadzora. 

Zavezance za nadzor izbiramo v grobem na dva načina. Prvi vir so prijave, ki jih najprej ovrednotimo. Drug način pa je ta, ki ste ga omenili. Za različna davčna tveganja pripravimo prediktivne modele na podlagi naših izkušenj, znanja, statističnih analiz tveganj, podatkov, ki jih imamo res veliko, in s temi prediktivnimi modeli, ki jih pač seveda zaženemo, dobimo nabor subjektov, ki izstopajo, kjer sistem prepozna tveganja in anomalije in jih »predlaga« za nadzor. To uporabljamo. V zadnjih letih smo se začeli ukvarjati s strojnim učenjem. Doslej so bili ti prediktivni modeli narejeni na podlagi nekih naših izkušenj in so iskali anomalije ter odstopanja, zdaj pa imamo obratno zgodbo: sistem se sam uči in sam pripravi tak prediktivni model, na podlagi katerega potem mi izvajamo nadzor. Tukaj je razvoj hiter in Furs je v evropskem merilu med naprednejšimi.

Če se dotaknemo davčne kulture, ki je le del širše družbene kulture: ali Furs preiskuje nakazila oziroma plačila zdravniku UKC Ljubljana na račun v Hongkongu, ki je prišel v javnost nedavno? Ste se odzvali na ta primer? 

Na ta primer smo se seveda odzvali in bomo z vidika davčnih tveganj izvedli vse postopke preveritev. Pri tem primeru pa, kot ste nakazali, ni najbolj problematičen davčni vidik. Vsaj po mojem mnenju bi storitev moral pregledno in celovito zaračunati UKC Ljubljana, ne pa delno neko slamnato podjetje iz Hongkonga.

Če odgovorim še zelo osebno; kot posameznik pravzaprav čutim precejšnje nelagodje, celo razočaranje, saj gre za dejavnost, ki bi morala biti etična na najvišji ravni v vseh pogledih.

Tudi davčni dolg se znižuje, med letoma 2017 in 2022 se je zmanjšal z 1,3 milijarde na 900 milijonov evrov oziroma z 8,2 na 4,3 odstotka javnofinančnih prejemkov. 

Včasih nekateri mislijo: aha, naj Furs pobere dolg, pa bomo rešili proračunsko luknjo, financirali stanovanja, zdravstvo. To na žalost ni mogoče, saj je veliko tega dolga ujetega v insolvenčnih postopkih, gre za pasivni davčni dolg. Davčni dolg v sistemu inherentno nastaja, bistveno pa je, da smo pri njegovem obvladovanju hitri in da preprečujemo, da bi nastajal. Imamo recimo avtomatizirano izdajanje opominov in sklepov o davčni izvršbi na denarne dohodke in sredstva pri bankah in hranilnicah. Večja aktivnost je potrebna pri izvršbah na nepremičnine in deleže družb. Tudi delež mednarodne izterjave se v zadnjih letih povečuje, zavezanci vedo, da imamo boljši dostop tudi do sredstev v tujini.

Pri preventivi bi opozoril na spremembe zakona o gospodarskih družbah, s katerimi smo začeli preprečevati nastajanje »spečih družb«, ki so del davčnih utaj. Velik poudarek namenjamo preverjanju izpolnjevanja pogojev za vstop v sistem DDV; izgubo smo zajezili precej bolj kot nekatere druge države, recimo slovaški DDV-zavezanci so se v preteklosti večkrat pojavljali v različnih shemah. Tudi znotraj zakona o davčnem postopku smo uvedli ukrepe za pravočasno zavarovanje obveznosti; že v inšpekcijskih nadzorih, ko zaznamo potencial za davčno utajo, moramo zavarovati premoženje, da nam na koncu postopka od podjetja ne ostane le še lupina.

Pod vašim predhodnikom se je veliko govorilo o odpisu dolgov, omenjal se je konkretni primer Igorja Bavčarja. Lani je Furs odpisal za 145 milijonov evrov dolgov, a Bavčar ostaja na seznamu dolžnikov z oznako F08, ki pomeni dolg od enega do desetih milijonov evrov. 

Glavna razloga za odpis dolgov sta insolventnost in zastaranje. Če finančna uprava davčnega dolga v desetih letih ni mogla izterjati, se ta davek odpiše. Večina obveznosti, lani recimo za 106 milijonov evrov, je sicer odpisana zaradi končanih insolvenčnih postopkov, saj obveznosti ni bilo mogoče izterjati v postopku stečaja oziroma prisilne poravnave.

Konkretnega primera, ki ga navajate, ne morem komentirati.

Na nakazila zdravniku na račun v Hongkong smo se seveda odzvali in bomo z vidika davčnih tveganj izvedli vse postopke preveritev.

V letnem poročilu je precej razburljivo branje o odkritem prepovedanem blagu. Lani ste odkrili 833,96 kilograma kokaina, 1518 kilogramov sestavin za proizvodnjo droge amfetamin, 231 kršitev pri čezmejnem pošiljanju odpadkov, veliko je tudi nezakonitosti pri tobaku.

Pri vseh teh odkritjih sodelujemo s policijo. Nismo finančna policija in ne izvajamo predkazenskih postopkov, sodelujemo pa s policijo in tudi z državnim tožilstvom. Tako da se vključujemo tudi v tovrstne postopke.

Pri tobaku gre večinoma za prekrške, ne za kazniva dejanja, kar je povezano z interpretacijo tožilstva. Recimo tobačni listi sami po sebi niso trošarinsko blago, lahko se transportirajo po članicah EU. Ko pa te tobačne liste narežeš na drobno, postanejo trošarinsko blago, namenjeno za nelegalno proizvodnjo. A praksa tožilstva je, da mora biti za kaznivo dejanje tega tobaka narezanega na samem kraju toliko, da bi davčne dajatve presegle 50.000 evrov. Zato v teh postopkih po navadi ne pridemo do kaznivih dejanj.

Veliko prahu je dvignila tudi novela zakona o finančni upravi, ki vam dovoljuje namestitev sledilnika na vozila oziroma sledenje brez sodne odredbe. To že izvajate?

Mislim, da je bilo to iz nekih drugih razlogov uporabljeno za politično obračunavanje. Mi smo večkrat, tudi v državnem zboru pojasnili: naš namen ni slediti osebam, ampak blagu, po uzakonjeni določbi niti nimamo pravice voditi podatkov o voznikih vozil, ki bi jim sledili.

Naredili smo primerjavo po članicah EU. Dobili smo 16 odgovorov in z izjemo treh držav imajo vse ostale, torej 13, podlago za uporabo sledilnika. Mi je doslej nismo imeli, sledilnika sploh nismo mogli uporabljati. V devetih državah od 13 pravzaprav ne potrebujejo sodne odredbe za uporabo za sledenje blagu, med takimi sta recimo tudi Italija in Nemčija. Čeprav so se pojavljale primerjave s kazenskim postopkom, to ni upravičeno, ker gre za upravni postopek, v katerem ugotavljamo, ali so bile dajatve pravilno obračunane. Ponovil bi tudi, da bo takih primerov sledenja med pet in deset na leto.

Ampak zdaj je to na ustavnem sodišču, postopek za oceno ustavnosti je sprožil tudi varuh človekovih pravic. 

Zdaj moramo sprejeti podzakonske akte, pravilnik, ki je vezan na izvrševanje naših pooblastil, potem se bo lahko začela ta določba tudi v praksi uporabljati. Je pa varuh vložil tudi predlog za zadržanje izvrševanja te določbe.

Še to: hodite na kosilo z največjim davčnim zavezancem? To je počel vaš predhodnik Ivan Simič. 

Pravzaprav, če sem iskren, ne vem, kdo je največji davčni zavezanec na področju dohodnine, tako da bi ga težko povabil na kosilo.