Prijateljice sodišča

V ponedeljek pred letom dni je novinar Mladine Marcel Štefančič še zadnjič stopil pred kamere in v živo, kot vedno, odvodil legendarno družbeno angažirano pogovorno oddajo Studio City na javni RTV Slovenija. Minilo je torej leto od verjetno najpomembnejšega simbolnega dejanja novega vodstva RTV, ki je napovedalo sistematično politično razgradnjo predvsem informativnega programa osrednjega javnega medija. Vmes v državnem zboru sprejeta in tudi na referendumu podprta novela zakona o RTV, ki bi omogočila vsaj začetek odrešitve, pa je obstala na ustavnem sodišču. Zdaj civilna družba s posebno intervencijo ustavne sodnice in sodnike nagovarja k hitri in pametni odločitvi.

Dokument, ki je bil poslan ustavnemu sodišču, nosi naslov Amicus curiae o pravnih in dejanskih vidikih presoje ustavnosti zrtvs-1b. »Amicus curiae« je latinski izraz za posameznika ali organizacijo, ki sicer ni stranka v sodnem postopku, a »prijateljsko« ponuja sodišču pomoč spričo svojih posebnih znanj in strokovnega vpogleda na nekem področju. Gre za dokaj redko uporabljen način komuniciranja s sodiščem, ki za zdaj v slovenskem (ustavno)pravnem prostoru nima bogate pravne prakse, na katero bi se lahko ozrli.

V tem primeru gre za obsežno strokovno besedilo na 90 straneh, ki bi ga gotovo moral prebrati vsak od ustavnih sodnikov in sodnic ter njihovih strokovnih sodelavcev, ki sodelujejo v postopku odločanja o noveli zakona o RTV, verjetno pa tudi vsi tisti, ki želijo vpogled v pravne in siceršnje vidike javnih medijev. Upati je, da so dokument ustavne sodnice in sodniki prebrali, še preden so glede na dnevni red redne seje o tem ta četrtek razpravljali prvič po začasnem zadržanju novele. Razprava, ki so jo opravili sodnice in sodniki, naj bi sicer bila predvsem preliminarne narave, sodnik poročevalec naj bi bil preverjal, koliko ima med sodniki podpore za vsebinsko odločitev o zadevi, kot si jo je zamislil. Za vsebinsko odločitev po svoji presoji potrebuje poleg svojega še štiri glasove, skupaj torej pet. Če tudi s kompromisnimi predlogi sodniku poročevalcu ne uspe prepričati večine sodnikov, po pravilu odstopi od zadeve in se ta predodeli kateremu od sodnikov, ki z njim ne soglašajo. V tem primeru namreč obstaja velika verjetnost, da novemu poročevalcu uspe zbrati večino za (vsebinsko drugačno) odločbo. Sodnik poročevalec je v tem primeru SDS naklonjeni dr. Rok Svetlič, ki mu je sicer uspelo pridobiti pet glasov za zelo enostransko začasno odredbo, ki je vso pozornost namenila varstvu pravic funkcionarjev, povsem pa je zanemarila interes javnosti, zaposlenih novinarjev in civilne družbe.

Dokument, ki ga je civilna družba poslala ustavnemu sodišču, se bere kot srhljiv priročnik za prevzem javnega medija v skladu z veljavnim zakonom.

Civilna družba je zdaj ustavnemu sodišču poslala sistematičen popis pravnih in dejanskih razlogov v prid potrditve novele zakona o RTV, ki bi presekala stanje ugrabitve javnega medija s strani SDS. Ob podpori Pravne mreže za varstvo demokracije so to storile štiri nevladne organizacije – Društvo novinarjev Slovenije, Mirovni inštitut, PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja in Zavod za kulturo raznolikosti Open.

V obsežnem dokumentu so opisani pomen svobode medijev za udejanjanje pravice do svobode izražanja ter primeri presoj Evropskega sodišča za človekove pravice in nemškega ustavnega sodišča v podobnih zadevah. Popisane so zgodovina različnih modelov upravljanja RTV in njihove posledice, posebej natančno pa so popisani politično motivirani posegi sedanjega vodstva RTV v kadrovsko in programsko politiko ter v sindikalno svobodo, delavsko soupravljanje in finančno poslovanje zavoda. Tam najdemo tudi popis pritiskov, groženj in discipliniranja novinarjev in urednikov ter kršitev poklicnih meril in načel novinarske etike. Dodani so še zbirka opozoril mednarodnih organizacij na znižanje ravni medijske svobode v Sloveniji in podatki o zmanjšanju zaupanja v javno radiotelevizijo in zmanjšanju gledanosti.

Pravzaprav je »prijateljski nasvet« civilne družbe ustavnemu sodišču videti kot nekakšen srhljiv priročnik za politični prevzem javnega medija, ki ga je omogočil veljavni zakon o RTV. Zato, poudarjajo omenjene organizacije, je bistvenega pomena, da ustavno sodišče hitro potrdi novelo zakona kot skladno z ustavo, da bodo lahko novi organi zavoda, med katerimi je tudi že konstituirani novi programski svet, začeli (poskušati) odpravljati škodo.