Borut Mekina

 |  Mladina 13  |  Politika

Nazaj k nacionalni obrambi

Novi dolgoročni program opremljanja Slovenske vojske

V resoluciji, sprejeti minuli teden v parlamentu, o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske se je država seveda zavezala k še hitrejšemu kupovanju orožja. Izdatki za obrambo naj bi se dvignili na dva odstotka BDP, tokrat do leta 2030. Lani je Slovenija za obrambo namenila 1,26 odstotka bruto domačega proizvoda, kar znaša 738 milijonov evrov, v skladu z novimi cilji pa bo v naslednjih sedmih letih za kupovanje orožja potrošila vsaj 20 odstotkov vseh naraščajočih obrambnih izdatkov ali med 140 in 200 milijoni evrov na leto. Na koncu tega srednjeročnega načrta torej kakšno milijardo.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Borut Mekina

 |  Mladina 13  |  Politika

V resoluciji, sprejeti minuli teden v parlamentu, o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske se je država seveda zavezala k še hitrejšemu kupovanju orožja. Izdatki za obrambo naj bi se dvignili na dva odstotka BDP, tokrat do leta 2030. Lani je Slovenija za obrambo namenila 1,26 odstotka bruto domačega proizvoda, kar znaša 738 milijonov evrov, v skladu z novimi cilji pa bo v naslednjih sedmih letih za kupovanje orožja potrošila vsaj 20 odstotkov vseh naraščajočih obrambnih izdatkov ali med 140 in 200 milijoni evrov na leto. Na koncu tega srednjeročnega načrta torej kakšno milijardo.

V primerjavi s prejšnjimi nakupovalnimi petletkami, ki so temeljile na veliki količini vprašljivo uporabnih težko oklepljenih osemkolesnikov, je tokrat obrambno ministrstvo pod vodstvom Marjana Šarca vsaj poskušalo najti nekakšno srednjo pot. Dve oklepni bataljonski skupini so tako preimenovali v srednjo in izvidniško bataljonsko skupino – v tem primeru se drugačna besedna zveza meri v stotinah milijonov evrov, saj opustitev besede »oklepni« in uporaba besede »izvidniški« predpostavlja lažja in cenejša vozila. Že iz tega je jasno, da vse zahteve po orožju niso Natove zahteve. Poleg tega naj bi ministrstvo vsaj dva odstotka obrambnih izdatkov potrošilo za raziskave. In potem bi razvijali še zmogljivosti, odgovarjajo z obrambnega ministrstva, ki »niso del sprejetih zavez do Nata, a so pomembne«. V to kategorijo spada vzpostavitev sistema zračne obrambe srednjega in kratkega dosega, nakup še enega transportnega letala ter helikopterjev, po možnosti takšnih, ki jih lahko uporabljamo tudi za civilne namene.

Nov dolgoročni načrt razvoja Slovenske vojske – zadnji dolgoročni je bil sprejet februarja lani – nekako pomeni vrnitev k nacionalnim ciljem, tudi h kupovanju orožja in opreme, ki ju v preteklosti nismo zaradi Nata. Zračno obrambo recimo Sloveniji od leta 2014 zagotavlja Madžarska. A očitno na obrambnem ministrstvu dolgoročno tej rešitvi ne zaupajo več.

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.