»Želim si, da se tujci vključijo v družbo«

Danes v Kranju živi več kot 6000 tujih državljanov, veliko, a ne največ v Sloveniji. Kako sami razumete sobivanje različnih? 

Nisem nacionalist, nisem ksenofob, po vsem svetu imam veliko prijateljev takšne ali drugačne vere. V Sloveniji potrebujemo tujo delovno silo, želim pa si, da se tujci in njihove družine enakopravno vključijo v družbo. Glavna težava je uporaba jezika, ni problem kriminaliteta tujcev ali kaj podobnega, vsi problemi in strahovi ostalih prebivalcev izhajajo iz neznanja jezika. Posledično to pomeni, da med priseljenci in ljudmi, ki živijo v Kranju, ni sodelovanja, komunikacije, pojavlja pa se izolacija šibkejših.

V vaši občini je res veliko ljudi, ki prihajajo s Kosova in iz Severne Makedonije, ljudi, ki imajo albanske korenine. Zakaj? 

Očitno je za prišleke zelo dobro organizirana mreža, ki jim je v pomoč pri upravnih postopkih, denimo pri urejanju delovnega vizuma. Nekateri ljudje, nekatere skupine te poti dobro poznajo in pomagajo rojakom. Res so dobro organizirani, kupijo poceni stare hiše, v njih v zelo slabih razmerah živi veliko ljudi. Pri tem sodelujejo tudi domačini, imeli smo mestnega svetnika, ki je imel v stanovanju, velikem 100 kvadratnih metrov, prijavljenih 32 ljudi. Ni bil edini.

Kaj je občina naredila na področju integracije? So v šolah zaposleni dodatni učitelji, je podobno v zdravstvenem domu, imate kulturnega mediatorja? 

Instituta kulturnega mediatorja ne poznam, a v šolah imamo posebne tečaje slovenskega jezika za otroke albanskega rodu, organizirana je samopomoč sošolcev in sošolk, a moram priznati, da je odziv slab. Veliko otrok pomoči ne sprejme. Tudi na Ljudski univerzi imamo tečaje brezplačnega poučevanja slovenščine.

Parlament je sprejel novelo zakona, po kateri bodo morali člani družin, ki se bodo pridružili delavcem, znati slovenski jezik. Kako kot socialdemokrat ocenjujete ta zakon? 

Kako to mislite?

Dokler delavci delajo na gradbišču, jim jezika ni treba znati, ko pripeljejo sem svojo družino, se jim prihodi omejujejo. 

To ni socialdemokratska politika. Država bi morala obvezno znanje slovenskega jezika uvesti tudi za tuje delavce, ki so že v Sloveniji.

Kako naj se delavci naučijo slovenščine, če po cele dneve delajo? 

Kaj pravi slovenska zakonodaja? Kako dolg je lahko delovnik? Ti ljudje delajo po dvanajst, štirinajst, šestnajst ur in se ne morejo naučiti slovenščine. Če bi delali osem ur, bi se lahko vsaj dve uri učili slovenskega jezika. Problem so torej delodajalci, ki izkoriščajo te delavce. Problem je tudi delovna inšpekcija. Država nam vseskozi govori, da bodo v Slovenijo pripeljali 20.000 novih delavcev in kako dobro bo to vplivalo na davke in prispevke, ki jih bodo dobile občine. Morda bo res, a sprašujem se, ali država sploh ve, koliko stane šolanje enega otroka, koliko stanejo zdravstvene storitve.

Gospod župan, gre vendarle za ljudi. 

Seveda in država mora poskrbeti za njihovo integracijo tudi tako, da uvede obvezno učenje slovenskega jezika. Lahko bi tečaje organizirali delodajalci, glavni problem je torej v tem, da te ljudi namenoma izključujejo iz družbe in to povzroča konflikt.

Ali ne bi tujcev raje povabili na tečaje slovenščine? Kako naj se nekdo v 120 urah nauči jezika, ki ni podoben njegovemu maternemu jeziku? To se namreč pričakuje od partneric delavcev. 

Težko. A te partnerice so danes po cele dneve doma, privabljamo jih, pozivamo, pojavljajo pa se tudi primeri, ko jim njihova skupnost ne dovoli, da bi se naučile našega jezika. Lažje je, če si brezposeln in prejemaš socialne transferje in ti ni treba hoditi v službo.

Čakajte, tudi Slovenci zlorabljajo socialno zakonodajo. Koliko je teh zlorab med priseljenci? 

Podatkov ne poznam, poznam pa nekaj zgodb. V zdravstvenem domu so imeli primer, ko je neka gospa obiskala zdravnika, pa so kasneje ugotovili, da sploh ne živi v Sloveniji.

Te zlorabe so neprimerljive z gospodarskim kriminalom. 

O tem se strinjava.

Obstajajo fotografije, ko ste se v času volitev družili s predstavniki albanske manjšine. Lepo, saj ste župan vseh ljudi, ki živijo v vaši občini. Imate stik z njimi? Kaj pravijo? 

Predlagal sem jim, naj ustanovijo svoje kulturno društvo. V Kranju imamo srbska društva, hrvaško, črnogorsko, bošnjaško, občina se z njimi pogovarja in jim pomaga. Žal se niso organizirali. Kot da na njihovi strani ni pravega interesa. Pri nas v Kranju je glavni problem res šolstvo, čez nekaj dni imamo sestanek z jeznimi starši, ker prihaja do trenj med otroki različnih narodnosti. In tudi tukaj pogrešamo pomoč države. Naj ponovim, želim si, da se tujcem pomaga, bojim pa se getoizacije in napetosti.

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>