Utišani glas manjšin

Informativni program TV Slovenija že osem let pripravlja manjšinsko oddajo NaGlas!, namenjeno pripadnikom albanske, bosanske, črnogorske, hrvaške, makedonske in srbske skupnosti v Sloveniji. Urednica oddaje Saša Banjanac Lubej in skupina novinark dvakrat na mesec ustvarjajo vsebine v jezikih omenjenih manjšin. A direktor TV Slovenija Uroš Urbanija je urednico oddaje prejšnji teden obvestil, da ne namerava podaljšati avtorskih pogodb njenim sodelavkam.

Saša Banjanac Lubej bo tako po novem prisiljena oddajo ustvarjati sama, ob čemer bo ta, kot je zapisala v izjavi za javnost, vsebinsko in jezikovno okrnjena. »Pravzaprav bo izgubila smisel, zaradi katerega je pred osmimi leti sploh nastala – da kakovostne manjšinske vsebine pripravljajo novinarji iz posameznih skupnosti, ki problematiko in njihove predstavnike najbolj poznajo.« Honorarnim sodelavkam, ki se jim Urbanija odpoveduje, so jeziki omenjenih skupnosti namreč materni. »Če romsko oddajo ustvarjajo romski novinarji, če italijanske programe ustvarjajo italijanski kolegi, madžarske pa madžarski novinarji, res ne vidim tehtnih razlogov, da bi bilo v primeru ostalih v Sloveniji živečih etničnih skupnosti drugače,« je še zapisala.

Urbanija se je na njen zapis odzval, češ da se je za to odločila sama, »ko se je pred tem izkazalo, da praktično nič ne dela in izkorišča honorarne delavce«. Saša Banjanac Lubej očitke zavrača.

Slovenski državni zbor je pred 12 leti skoraj soglasno – z izjemo Slovenske nacionalne stranke – sprejel deklaracijo, ki državo zavezuje k sprejetju dodatnih ukrepov za zagotavljanje pravic narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ. To vključuje tudi njihovo kulturno identiteto in jezik ter prisotnost v javnih medijih. Podobno javno radiotelevizijo k poročanju o drugih kulturah, ki so zastopane v Sloveniji, zavezuje zakon o RTV Slovenija. Slovenija se je temu zavezala tudi z ratifikacijo evropske okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin, svetovalni odbor Sveta Evrope pa države članice poziva, naj njihovi javni mediji poskrbijo za ustrezno oddajanje v jezikih manjšinskih skupnosti, saj da morajo imeti njihovi pripadniki možnost prejemati informacije v svojih jezikih.

Da bi bilo Urbaniji, ki na Twitterju rad deli vsebine spletnih portalov, znanih po širjenju sovraštva proti različnim manjšinam, za kaj od tega mar, je iluzorno pričakovati. Na Twitterju se je takole recimo odzval na pobudo Levice, da bi iz novele zakona o tujcih črtali zahtevo po znanju slovenskega jezika za družinske člane tujcev: »Bojim se, da bodo v Levici ukinili tudi obvezno osnovno šolo. Očitno imajo neko novo agendo – manj, ko so ljudje izobraženi, več bučk jim lahko prodamo.«

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>