Kmetje na avtocesti

Lani junija je evropska komisija predstavila novo evropsko zakonodajo, ki ureja rabo fitofarmacevtskih sredstev – škropiv. Ključna novost pri novih pravilih je popolna prepoved rabe vseh fitofarmacevtskih sredstev na občutljivih območjih, med katera poleg parkov, igrišč, zavarovanih in vodovarstvenih območij sodi tudi območje »Nature 2000«. Za številne druge države to ni pomembno vprašanje, za Slovenijo pa je, ker bo s tem fitofarmacevtska sredstva prepovedano uporabljati na polovici ozemlja. Prepovedano bo z njimi škropiti na 42 odstotkih njiv, v 24 odstotkih hmeljnih nasadov, tretjini vinogradov, sadovnjakov in oljčnikov. Po novem na teh območjih ne bo dovoljena niti raba pripravkov, ki so jih doslej kmetje uporabljali pri ekološkem kmetovanju.

Na ministrstvu za kmetijstvo se s temi predlogi ne strinjajo, zato bodo prihodnji mesec, torej aprila, k nam na obisk prišli predstavniki evropske komisije in si ogledali razmere v Sloveniji. Argumenti kmetijskega ministrstva so, da naše države ni mogoče primerjati s Španijo in da bi morala biti izjema. Nimamo intenzivnega kmetijstva, celo čebelarji pravijo, da je raba teh sredstev v slovenskem kmetijstvu odgovorna in da je po njihovem mnenju recimo veliko spornejša nepravilna raba pri vrtičkarjih. Zaradi tega si na kmetijskem ministrstvu prizadevajo, da bi v Sloveniji rabo teh preparatov prepovedali samo na območjih, kjer je slabo stanje dokazano posledica škropiv.

Vse to je pripeljalo do zadnjih protestov kmetov v več kot 30 mestih po vsej Sloveniji. Kot je dejal predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved, se njihova najpomembnejša zahteva nanaša prav na prepoved rabe fitofarmacevtskih sredstev, kjer pa so zahteve kmetov dejansko v skladu z mnenjem ministrstva za kmetijstvo, zaradi česar se jim je na protestih pridružila tudi kmetijska ministrica Irena Šinko. Pozorni opazovalci zadnjih traktorskih protestov so poslušali utemeljitve razjarjenih kmetov, ki so jih ti pred tem prekopirali od ministrstva za kmetijstvo, kot je denimo omemba vrtičkarjev. Proti komu in za kaj so torej kmetje protestirali?

Protesti kmetov na traktorjih to pomlad potekajo po vsej Evropi. Še hujše izgrede smo videli v Bruslju, pa tudi na Nizozemskem, kjer je država z veliko strožjimi okoljskimi ukrepi, kot jih je predlagala evropska komisija, predvsem s prepovedjo rabe umetnih gnojil, pri kmetih povzročila takšno nasprotovanje, da so ti ustanovili politično stranko BBB in zmagali na enih od zadnjih deželnih volitev. V nasprotju s tamkajšnjimi protestniki srd slovenskih kmetov ni toliko usmerjen proti vladi, vendar ga lahko razumemo tudi kot del širšega vala in znak novih političnih sprememb. Zahtevnejša ko bodo postajala okoljevarstvena vprašanja, več bo političnega naboja pri tistih, ki bodo reševanju teh vprašanj nasprotovali.

Dejanski ukrepi bodo brez dvoma boleči – tudi za kmete. A ključno vprašanje pri tem je, kako naj se bremena prehoda pravično razporedijo.