Sprememba ustave

Da je neodvisnost sodstva nujna za vsaj približno delovanje demokracije, se je izkazalo že marsikdaj in marsikje. Tudi v Sloveniji, ko so redna sodišča – od najnižjih do najvišjih – v konkretnih primerih, ustavno sodišče pa tudi na zakonodajni ravni, branila človekove pravice in postavljala meje oblasti. Prav zato je pravosodje vedno tarča tistih, ki si prizadevajo za avtoritarizem. Zdaj je na mizi pomembna simbolna in praktična sprememba ustave, ki bi imenovanje sodnikov umaknila iz klopi državnega zbora.

V Sloveniji sodnike volijo poslanke in poslanci. Volijo jih na sodniški položaj, tudi v nazive višjih in vrhovnih sodnikov. Tega ostanka preteklosti ne pozna nobena druga država članica EU več. Kot je že pred leti dejal nekdanji ustavni sodnik dr. Ciril Ribičič, ki je bil dolga leta član Beneške komisije (posvetovalni organ EU za ustavna vprašanja): »Slovenija najbolj odstopa od evropske ureditve in prakse glede volitev rednih sodnikov v parlamentu.« Ribičič je danes član strokovne skupine, ki jo ob vsakokratnem začetku postopka za spremembo ustave ustanovi ustavna komisija državnega zbora, v kateri se je v četrtek začela razprava oziroma postopek za spremembo ustave. Z namenom stabilnosti ustave se zagotavlja pogoj absolutne dvotretjinske večine, torej 60 poslanskih glasov za potrditev vsakršne spremembe ustave. Tokrat je vprašanje ustavnih sprememb ponovno aktualno zaradi razmerij moči v državnem zboru, kjer ima koalicija za slovenske razmere veliko glasov, 53, in zaradi tega, ker ena izmed opozicijskih strank, NSi (osem glasov), kaže pripravljenost na pogovore o tej temi.

Predlog prve in najverjetnejše ustavne spremembe prihaja iz koalicije, gre za imenovanje sodnikov. Ta pristojnost bi se odvzela državnemu zboru in se razdelila med sodni svet in predsednika republike. Sodni svet bi opravil strokovno presojo kandidata, predsednik republike pa tehnični akt imenovanja. NSi spremembo podpira, a jo pogojuje s spremembami sestave sodnega sveta, kjer imajo sodniki večino. Da to ni težava, je stranko poskušal prepričati tudi Ribičič, saj se za potrditev kandidata v sodnem svetu potrebuje dvotretjinska večina.

Hkrati naj bi se, brez resne utemeljitve, uvedel poskusni triletni mandat za sodnike, češ da takšno ureditev pozna vedno več evropskih držav. Strokovna skupina je v zvezi s tem pripravila kompromisni predlog, po katerem bi se poskusno obdobje opravilo, preden bi bil sodnik imenovan v trajni mandat, ki je osnovni pogoj za neodvisnost sodstva. To bi moralo še najbolj razveseliti SDS, ki že dolga leta odločno zagovarja uvedbo poskusne dobe za sodnike, pri čemer pa je vedno tudi vztrajala, da o primernosti posameznega sodnika za sodniško službo še naprej odloča državni zbor. Pravzaprav se je prav vsem sodnikom, ki niso bili imenovani v višji naziv ali sploh na funkcijo, to zgodilo zato, ker jim je glasove odrekla SDS. No, zdaj o tem ne bo odločala ta stranka, pač pa NSi …