Eh, spet LGBT

Slovenije madžarski odnos do skupnosti LGBT ne moti 

Od leta 2021 na Madžarskem na tapeti niso več begunci, ampak pripadniki spolne manjšine, torej lezbijke, geji, biseksualne in transspolne osebe (LGBT). Država je začela kampanjo proti istospolno usmerjenim, parlament je sprejel dopolnila k več zakonom, s katerimi so prepovedani »predstavljanje in promocija spolne identitete, drugačne od spola pri rojstvu, ter spremembe spola in homoseksualnost za osebe, mlajše od 18 let«. Z drugimi besedami: v šolah, na televiziji in v javnosti, na mestih, dostopnih mladoletnikom, omenjanje homoseksualnosti ni več dovoljeno.Madžarska je prepisala sporno rusko zakonodajo. Ko je leta 2013 Vladimir Putin javnosti sporočil, da bo še naprej ostal na oblasti, so v Moskvi izbruhnili večji nemiri. V tistih okoliščinah je Rusija sprejela zakon o »varstvu otrok pred informacijami, ki podpirajo zanikanje tradicionalnih družinskih vrednot«. Z njim je, tako kot zdaj Orbán, Putin prepovedal distribucijo, oglaševanje oziroma vsakršno javno omenjanje informacij, ki bi lahko pri občinstvu zbudile zanimanje za »netradicionalne spolne odnose«.

Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen, je madžarsko reformo označila za »sramotno«, sredi lanskega leta pa je komisija zaradi tega vložila tožbo proti Madžarski pred sodiščem EU. »Propaganda spola ni le ... mavrično kramljanje, ampak največja grožnja, ki preži na naše otroke ... Za takšne stvari na Madžarskem ni prostora, še posebej pa ne v naših šolah,« je Orbán o začetku procesa govoril februarja letos. Znotraj tega procesa se lahko posamezne države pridružijo komisiji. Doslej so to storile zahodne članice EU, Španija, Portugalska, države Beneluksa, Danska, Malta, Avstrija in Irska.

Kaj pa Slovenija? »Slovenija podpira tožbo evropske komisije proti Madžarski pred sodiščem EU glede zakonodaje proti LGBTI,« je po poročanju Delovega dopisnika iz Bruslja Petra Žerjaviča pojasnil premier Robert Golob. »Ne vidim pa potrebe, da bi naredili korak naprej,« je dodal, torej da bi se tožbi uradno pridružili.

Kako lahko Slovenija tožbo podpira, a se ji ne pridruži? Po naših informacijah sta zunanje ministrstvo in tudi ministrstvo za delo za to, da se Slovenija tožbi pridruži. A ima očitno premier ali njegov kabinet drugačno mnenje. V Amnesty International so nad odločitvijo razočarani. »Pozivamo vlado, naj se Slovenija pridruži tožbi. Še je čas, da vlada Slovenijo postavi na pravo stran!« Za to potezo ima čas do 6. aprila.