Če je kdo okužen, je sodnik Jaklič

Prihodnost osrednjega javnega medija je v rokah ustavnega sodišča. Dokler to ne odloči, stoji vse, razgradnja RTV Slovenija pa se nadaljuje. Najprej je bil že čisto na začetku procesa iz odločanja izločen dr. Rok Čeferin, zdaj politična desnica zahteva še izločitev dr. Neže Kogovšek Šalamon in dr. Mateja Accetta, vladna stran pa dr. Klemna Jakliča, ki bi moral biti v tej zadevi sicer prvi izločen, če bo do dodatnega izločanja res prišlo.

Ustavno sodišče je torej 16. februarja zadržalo izvajanje novele zakona o RTV, ki bi omogočila konec politične ugrabitve javnega medija in je bila pred tem potrjena na referendumu. Začasno zadržanje so predlagali vodilni funkcionarji RTV, ki jih je nastavila SDS, saj lahko projekt »uravnoteževanja« nadaljujejo, dokler se novela zakona ne uveljavi. Tudi referendum, ki je uveljavitev novele sam po sebi odložil za več mesecev, je zahtevala SDS. Njej in njenim kadrom na RTV ustreza »status quo«, ki bo trajal vsaj, dokler ustavno sodišče dokončno ne odloči. Prejšnji teden se je prav zato civilna družba ponovno obrnila na ustavno sodišče, tokrat formalno. Dokument, ki mu je bil poslan, nosi naslov Amicus curiae o pravnih in dejanskih vidikih presoje ustavnosti ZRTVS-1B. Amicus curiae je latinski izraz za posameznika ali organizacijo, ki ni stranka v sodnem postopku, a »prijateljsko« ponudi sodišču pomoč spričo svojih posebnih znanj in strokovnega vpogleda na posameznem področju.

V tem primeru gre za obsežno strokovno branje na 90 straneh, na katerih so opisani pomen svobode medijev za izvrševanje pravice do svobode izražanja ter presoje evropskega sodišča za človekove pravice in nemškega ustavnega sodišča v podobnih primerih. Popisani so zgodovina različnih modelov upravljanja RTV in posledice teh modelov ter posebej natančno politično motivirani posegi sedanjega vodstva RTV v kadrovsko in programsko politiko ter v sindikalno svobodo, delavsko soupravljanje in finančno poslovanje zavoda. Tam najdemo tudi popis pritiskov, groženj in discipliniranja novinarjev in urednikov ter kršitev poklicnih meril in načel novinarske etike, pa še zbirko opozoril mednarodnih organizacij zaradi krčenja medijske svobode v Sloveniji in podatke o zmanjšanju zaupanja v javno radiotelevizijo in o zmanjšanju gledanosti. Ob pomoči Pravne mreže za varstvo demokracije so dokument pripravile štiri nevladne organizacije – Društvo novinarjev Slovenije, Mirovni inštitut, PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja in Zavod za kulturo raznolikosti Open.

Ustavni sodnik Klemen Jaklič je pred dnevi na Radiu Ognjišče razpravljal o vsebini odprte zadeve, o kateri odloča ustavno sodišče – o presoji ustavnosti novele zakona o RTV.

Pobudniki presoje ustavnosti novele zakona o RTV se na vsebino poziva ustavnim sodnicam in sodnikom niso odzvali, pač pa so pravno mnenje uporabili kot utemeljitev za izločitev še ene ustavne sodnice iz odločanja v tej zadevi, dr. Neže Kogovšek Šalamon. Njen greh naj bi bil, da je na Mirovnem inštitutu še vedno delno zaposlena – to je zaradi nadaljevanja znanstvenoraziskovalnega dela ostala tudi po tem, ko se je spomladi 2021 preselila v službo k zagovorniku načela enakosti. Sodnica z dopolnilno zaposlitvijo v ničemer ne izstopa, številni ali pa kar večina ustavnih sodnic in sodnikov ostaja vpeta v širši strokovni prostor v visokošolskem izobraževanju. V sedanji sestavi dodatno dela kar šest ustavnih sodnikov od devetih.

Med njimi pa ni dr. Klemna Jakliča, ki je med službovanjem na ustavnem sodišču in navkljub vprašljivemu izpolnjevanju pogojev pridobil redno profesuro na dokaj neznani Fakulteti za pravo in poslovne vede, ki deluje znotraj Katoliškega inštituta. Tega je pred desetletjem ustanovila ljubljanska nadškofija. Zakaj omenjamo Jakliča? Razlogi za izločitev sodnice Kogovšek Šalamon so v najboljšem primeru posredni in hipotetični, v prid Jakličeve izločitve pa govorijo dejanski, realni razlogi. Jaklič je bil pred leti vključen v politično kampanjo za uveljavitev zdaj veljavnega zakona o RTV, torej tistega, ki naj bi ga lastnoročno napisal sam Branko Grims. Predlog za Jakličevo izločitev je podal državni zbor, podpisala ga je predsednica državnega zbora mag. Urška Klakočar Zupančič. V sredo je enak predlog o izločitvi na Ustavno sodišče vložila tudi vlada.

Že res, da se je na slovenskem ustavnem sodišču doslej izoblikovala praksa, takšnaje tudi zakonodaja po kateri se ustavni sodniki ne izločajo iz odločanja o posameznem zakonu, četudi so poprej, ko so bili poslanci državnega zbora, o njem glasovali ali pa so sodelovali pri pisanju zakona. Nekdanja ustavna sodnika dr. Ciril Ribičič in dr. Miroslav Mozetič sta bila pred tem poslanca. Mozetič je nekoč celo dejal, da se ne spomni natančno, da pa je v vlogi ustavnega sodnika verjetno »pri kakšni določbi, pri kateri sem sodeloval kot poslanec, rekel, da je neustavna«. A to so seveda izjeme, namenjene temu, da se ne omejuje vloga poslanca kot predstavnika volivcev.

Jaklič ni bil nikoli poslanec. V kolikšnem obsegu je sodeloval pri pisanju veljavnega Grimsovega zakona, ni znano. Znano pa je, da je tedaj, jeseni 2005, ko je SDS napisala in sprejela zakon o RTV, sodeloval pri referendumski kampanji zanj. Zakon je bil takrat tarča kritik domače in mednarodne strokovne javnosti prav zato, ker ni predvideval zadostnih varovalk pred posegi politike v neodvisnost javnega medija. Strokovnjaki so opozarjali, da lahko pride do zlorabe pri predlaganju članov programskega sveta in nadzornega odbora RTVS, saj bi po Grimsovem zakonu parlament imel neomejeno možnost za imenovanje članov. Vse to je pisalo tudi v mnenju sektorja za medije Sveta Evrope. Prav Jaklič pa je, tedaj še ustavni strokovnjak, temu oporekal in opozorila relativiziral, češ da imajo podobno ureditev tudi druge države, članice Sveta Evrope.

Leta 2005 je bil sodnik Jaklič javni zagovornik zdaj veljavnega zakona o RTV, ki je omogočil politični prevzem javnega medija.

Na referendumskih soočenjih je torej nastopal kot strokovnjak, ki je dajal težo političnim ciljem ene od strank. Zavrnil je opozorila, da zakon javni medij prepušča na milost in nemilost političnemu fair playu, in s tem že tedaj prispeval k današnjemu stanju, ko je SDS – v imenu katere je takrat nastopal –zlorabila vse slabosti veljavnega zakona in prevzela nadzor nad javnim medijem. Posledice so znane: nasilje nad uredniki, novinarji, gledalci, znižanje ravni strokovnosti in profesionalnosti. Vse to je tudi izredno natančno popisano v že omenjenem neobveznem pravnem mnenju civilne družbe.

Jaklič te svoje vloge ni nikoli nehal opravljati. Je reden gost na Radiu Ognjišče, tam se je oglasil tudi 20. marca in spregovoril prav o tem, o odprtem postopku o noveli zakona o RTV, o kateri ustavno sodišče odloča. To ni šala. Govoril je o vsebini odločanja, o argumentih, ki jih vidi v prid veljavnega zakona, in o slabostih, ki jih vidi v novem apolitičnem načinu imenovanja vodstva RTV, ki ga prinaša novela. O novem načinu imenovanja vodstva RTV je dejal, da iz tuje prakse vemo, da je sicer tak sistem pogosto deloval, »v mnogokaterih primerih pa ni deloval, ampak se je preko civilne družbe pod krinko civilne družbe politika vselej pritihotapila in so bili imenovani ljudje, ki so bili ekstremno politični, čeprav so bili predstavniki civilne družbe …« Ustavni sodnik torej pravi, da je mogoče, da bi novi sistem onemogočil vpliv politike na RTV, a da je hkrati tudi mogoče, da bi ta vpliv ohranil na točki, kot je zdaj, ko to omogoča veljavni zakon, ki ga že ves čas zagovarja. Gre za odprto zadevo, o kateri tudi sam odloča.

Tega doslej ustavni sodniki niso počeli. In to je morda najmočnejši argument za njegovo izločitev. Jaklič, čeprav je zdaj ustavni sodnik, je še vedno primarno zagovornik veljavnega zakona o RTV. Zato sta pri njem v tej zadevi izkazana navzkrižje interesov in videz pristranskosti ustavnega sodišča.

Potem ko so nekdanja ministrica za kulturo Majda Širca in drugi opozorili na razloge za Jakličevo izločitev, je predlog za izločitev na ustavno sodišče podal še državni zbor. V predlogu med drugim piše, da se je moral Jaklič dvomov o svoji nepristranskosti zavedati, a ni podal predloga za lastno izločitev. Predlagatelji izločitve pišejo, da »se je sodnik oziroma ustavni sodnik dolžan izločiti po uradni dolžnosti, če ugotovi obstoj zgoraj naštetih razlogov. Torej bi se moral ustavni sodnik prof. dr. dr. Klemen Jaklič zaradi videza nepristranskosti izločiti oziroma vsaj predlagati svojo izločitev že sam.« In sicer zato, ker je, še piše v predlogu za izločitev, za okoliščine, ki narekujejo njegovo izločitev, »vedel že vse od sprejema te zadeve v obravnavo pred ustavnim sodiščem«.

Vodstvo RTV na čelu z Gregorčičem je očitno upoštevalo »predlog« strankarskega medija SDS Nova24TV in podalo tudi predlog za izločitev dr. Mateja Accetta. Za presojanje v tej zadevi naj ne bi bil več primeren, ker je pred časom na uradnem obisku sprejel evropsko komisarko in podpredsednico evropske komisije Vero Jourovo, ki je v preteklosti dejala, da novela zakona pomeni korak k medijski svobodi. To, da desnica napada (in izloča) tudi sodnika, ki je glasoval za začasno zadržanje zakona, pa daje slutiti, da se ta sodnik ne strinja s kolegi, ki želijo zakon razglasiti za neustaven. 

POVEZANI ČLANKI:

• Šest ustavnih sodnikov od devetih je 20-odstotno zaposlenih še zunaj ustavnega sodišča