Robert Golob / Še ena nepremišljena izjava

Eden od najbolj krivičnih davkov, ki je za povrh vsega še anahronističen in verjetno tudi neustaven, je nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč. Tako imenovani NUSZ. Ureditev NUSZ izvira še iz časov prejšnje družbenopolitične ureditve, zato je danes ekonomsko, vsebinsko in pravno zastarela. Pravna podlaga izvira iz daljnega leta 1984, zaradi česar je ustavno sodišče že leta 1999 presodilo, da NUSZ ni več primeren in ga je treba razumeti kot začasno ureditev do uzakonitve novega sistema obdavčitve nepremičnin. Kljub temu ustavno sodišče tega prispevka ni odpravilo, saj je presodilo, da bi morebitna ukinitev dajatve zaradi pomanjkljivosti v njegovi pravni izvedbi resno ogrozila izvajanje ustavnih nalog občin, saj je NUSZ njihov pomembni davčni vir. A kot rečeno, ustavno sodišče je to presodilo že daljnega leta 1999.

Po tej odločbi je Slovenija v letih 2000 do 2005 posodobila stvarnopravno zakonodajo, vzpostavila je nepremičninske evidence in razvila sistem množičnega vrednotenja nepremičnin. Prvo množično vrednotenje se je izvedlo konec leta 2011 in se od takrat redno izvaja v nekajletnih ciklih, prvi resni poskus nadomestitve NUSZ z davkom na nepremičnine pa je sledil leta 2014 z zakonom o davku na nepremičnine, ki ga je sprejela vlada pod vodstvom Alenke Bratušek. Kot je znano, je ta zakon ustavno sodišče razveljavilo, vendar pa mnogi ne vedo, da so bile ob uveljavitvi zakona o davku na nepremičnine vse pravne podlage za odmero NUSZ tudi razveljavljene.

NUSZ se verjetno od leta 2014 izvaja na neveljavnih pravnih podlagah. Ob razveljavitvi zakona o davku na nepremičnine so bili na primer razveljavljeni tudi vsi občinski odloki in tako naprej. Stanje je na tem področju izredno kaotično. Tako nekatere občine NUSZ še vedno določajo na podlagi neveljavnih odlokov, nekatere so sprejele nove odloke v skladu z začasno povsem nesistemsko ureditvijo v zakonih o izvrševanju proračunov, več kot polovica občinskih odlokov je že bila presojana na ustavnem sodišču in veliko od teh je bilo spoznanih za neustavne. Kako kaotične so razmere na tem področju, priča podatek, da se skoraj 60 odstotkov vseh pritožb na davčne odločbe finančne uprave vsako leto nanaša prav na odmero NUSZ, kar je veliko administrativno breme za FURS.

Problemov je sicer še več. Pobiranje NUSZ organizira vsaka občina posebej, prek svojih baz, ki niso javne, kar zmanjšuje pravno varnost zavezancev in ovira transparentnost postopkov, vsaka občina posebej od lastnikov periodično zahteva poročanje o podatkih o nepremičninah, ki so lahko tudi drugačni od podatkov, ki se vodijo v katastru nepremičnin, vsaka občina po svoje določa pravila za določitev območij odmere, pravila za določitev nepremičnin, ki so predmet obdavčitve, pravila za točkovanje itd., zaradi česar so med občinami v višini obdavčitve zelo velike razlike. Ob vsem tem pa ima ves ta čas Slovenija sistem alternativnega vrednotenja nepremičnin, s katerim pa si nobena vlada po letu 2014 ni upala nadomestiti NUSZ.

Težave se kopičijo tudi na področju nepremičnin. Cene nepremičnin so podivjale, lastniki nepremičnin so predvsem starejši, mladi pa niti v sanjah ne morejo priti do svoje nepremičnine. A to je tudi posledica dejstva, da v Sloveniji ni uveden sodoben davek na nepremičnine, ki bi vsaj spodbudil lastnike, da ekonomično upravljajo svoje nepremičnine. Strokovnjake, ki se s tem področjem ukvarjajo že leta, je zato rokohitrska izjava predsednika vlade Roberta Goloba, da je NUSZ zgledno urejen davek, precej neprijetno presenetila.

Golob je v pogovoru za oddajo Preverjeno dejal, da davčne reforme morda celo ne bo: »Če ljudi ne znamo prepričati, da so reforme v njihovo dobro – govorim tudi o davčni reformi –, potem jih pač ne bomo izvajali. Ker to je kontraproduktivno.« Nato je dodal, da je treba narediti takšno reformo, ki bo zmanjšala obremenitev plač in dela: »Mora biti taka, da je stimulativna za mlade in visoko izobražene ter da bo spodbujala gospodarski razvoj. Ko bomo to uredili, se lahko posvetimo premoženju. Ne govorim o nepremičninah. Te so v redu urejene, urejajo jih občine. V ta del se ne bomo spuščali.«

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>