TV komentar / Če smo onemeli mi, kako so šele Janša, Grims in njuni ljubi rumeni jopiči?

Jožef, Daniel, Oscar in Vinko

Bila so čisto navadna torkova večerna poročila na POP TV, torej oddaja 24ur, in je Darja Zgonc čisto mirno, kot da napoveduje, da vreme pač bo, izrekla naslednjo napoved prispevka: »Bo tako kot v avtoprevozništvu, gostinstvu in turizmu tudi v slovenskih cerkvah v ne tako daljni prihodnosti maševalo vse več tujcev? Kot ocenjujejo pristojni, zanimanje za duhovniški poklic močno upada, odgovor na kadrovsko stisko pa so, kot kaže, našli v redu Don Boskovih salezijancev. V Slovenijo so povabili že pet mladih misionarjev iz Afrike in Azije, ki želijo študirati na ljubljanski teološki fakulteti, postati duhovniki in maševati po slovenskih cerkvah.«

Napoved je bila tako obetavna, da nam je dobesedno spodsekalo noge, ko smo videli nadaljevanje – ki je bilo še boljše! Novinar Mark Vidrih nam je tako predstavil štiri misionarje od omenjenih petih, ki so prišli v Slovenijo v zadnjem letu iz Konga in Vietnama študirat teologijo – z jasnim namenom: postati duhovniki v slovenskih cerkvah. In zdaj so nenadoma pred nami štirje simpatični moški, Oscar Brinick Kimangou N’kebila pripoveduje, da ga muči dvojina, Vinko Trung Thanh Le razlaga o vseprisotnosti krompirja v slovenski prehrani, Jožef Hau Đuc Nguyen pa o tem, kako dobra se mu zdi potica. Seveda jih muči slovenščina, kljub izobraženosti je to zanje težek jezik, tako drugačen – a tako se pač vrti ta svet, prišli so v Slovenijo, ker jih – in cerkev nima s tem nobenih težav – pač potrebuje tukajšnja cerkev, da bodo »oznanjevali evangelij«.

Kako nepričakovana pomoč pri premagovanju strahov zlasti podeželja in konservativnega dela populacije! Nihče namreč ni bolj poklican kot prav cerkev, da v sprejemanju tega malce drugačnega bližnjega nagovori podeželsko prebivalstvo, ki ima zaradi narave življenja in bivanja veliko manj stikov s prebivalci drugih držav in celin, poleg tega pa mu prav njegove paradne stranke, torej zlasti skrajno desna SDS, ves čas vgrajujejo odpor in strah do ljudi, ki so pač videti drugačni. In cerkev je zdaj stopila na to pot razbijanja družbenih predsodkov – in to skozi glavna vrata. Saj so razlogi res ekonomski in praktični, pač zmanjkuje jim slovenskih duhovnikov – a saj gre za to tudi na drugih področjih, kot je že na začetku ugotovila voditeljica Darja Zgonc. Pač, starajoča se sodobna družba potrebuje nove prebivalce.

In v tem smislu je bila navdušenja vredna tudi odjavna scena tega prispevka, v kateri je nastopil salezijanec Klemen Balažič iz Hiše Dobrega pastirja, ki je naravnost in iskreno opisal današnje stanje. Kot so pred stotimi leti misionarji potovali v drugo smer in se učili drugih jezikov, tako so danes »nekatere druge cerkve obdarjene z duhovnimi poklici, zato zdaj misionarji iz drugih dežel ter Azije, Afrike in Južne Amerike prihajajo v Evropo in oznanjajo evangelij«. Ja, včasih je cerkev tako avantgardna, da človeku kar vzame sapo. No, poudarek je na besedi včasih. A takrat si zasluži vso pohvalo.