Policijska ura je nedotakljiva

Ustavno sodišče je v obdobju epidemije sprejelo več pomembnih odločitev glede posegov v človekove pravice in načinov poseganja v človekove pravice, ki jih je izrekala tedanja vlada Janeza Janše. Za nekatere ukrepe so se o (ne)ustavnosti posameznega ukrepa izrekli celo za nazaj, potem ko posamezen ukrep ni več veljal, in s tem za naprej postavili omejitve prihodnjim vladam, ki bi želele na ta način omejevati človekove pravice. Odgovora na vprašanje, ali je policijska ura neupravičeno grobo omejevala naše pravice, očitno ne bomo dobili.

Ustavno sodišče je na primer omejilo vladanje z odloki, razveljavilo zakon o nalezljivih boleznih in zahtevalo uzakonitev ustreznih pravnih podlag za (epidemiološke) posege v človekove pravice, razveljavilo je prepovedi protestov in svobode izražanja … A epidemija se je izpela, ustavno sodišče pa odtlej o še odprtih zadevah v povezavi z njo ne odloča več vsebinsko, pač pa zadeve zavrže, ker gre za predpise, ki so prenehali veljati. To so sedaj storili tudi v primeru policijske ure.

Janševa vlada je s policijsko uro med oktobrom 2020 in aprilom 2021 kar 174 dni prepovedovala gibanje med deveto uro zvečer in šesto zjutraj. Ustavno sodišče je že kmalu po njeni uvedbi prejelo pobude za začasno zadržanje in vsebinsko presojo ustavnosti tega ukrepa, ki ga je med drugim tudi Ivan Eržen, sodni izvedenec za epidemiologijo in nekdanji direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje, označil za popolnoma nepotrebnega. Za začasno zadržanje se niso odločili, a ob tem napovedali, da bodo vendarle presodili ustavnost tega ukrepa. Da tega ne bodo storili, so sporočili sedaj, ko so zadevo zavrgli.

Odločitev so sprejeli z glasovi šestih sodnikov proti trem glasovom sodnic. Ena od njih, dr. Neža Kogovšek Šalamon, je napisala odklonilno ločeno mnenje, v katerem opozarja, da gre za tako pomemben poseg v človekove pravice, da bi ustavno sodišče moralo uporabiti obstoječo izjemo od pravila in o njem vsebinsko odločiti. V njem opozarja, da se »ustavno sodišče doslej še nikoli ni izreklo o ustavnopravnih standardih, ki jih je treba spoštovati pri razglasitvi policijske ure. Prav tako pa še ni imelo priložnosti, da bi pri tem uporabilo mednarodnopravne standarde, ki so jih v ta namen razvila mednarodna telesa. Dejstvo, da so se države v času epidemije pogosto posluževale policijske ure in da so to počele na problematičen in nesorazmeren način, zunaj ustavnih garancij, izhaja iz poročil mednarodnih organizacij o stanju človekovih pravic v tem času, kar nas dodatno opozarja na to, da je opredelitev do teh vprašanj pomembna za ohranjanje demokratične ureditve.« Ustavna sodnica še dodaja, da je večina na ustavnem sodišču zadevo lahko zavrgla, ker je vzpostavila domnevo, da ni mogoče razumno predvidevati ponovne uvedbe policijske ure. »Menim, da ta domneva ni vzdržna in da verjetnost uvedbe tovrstnih ukrepov glede na vse pretekle, sedanje in prihodnje krize v dobi krepitve avtoritarnosti in neliberalnih teženj oblasti nedvomno obstaja. Prav za te prihodnje primere bi bilo nujno, da bi se ustavno sodišče o vprašanjih, ki so povezana s policijsko uro, izreklo. Gre za ustavno materijo par excellence, s katero bi se bilo treba spoprijeti,« ugotavlja Neža Kogovšek Šalamon. 

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>