Nepremičninske evidence so državna skrivnost

Letos mineva 20 let od prvega poskusa odprave dopolnilnega zavarovanja. In 29 let od prvega poskusa, da bi v Sloveniji dobili nepremičninski davek.

Prvi predlog zakona o davku na nepremičnine je na mize ministrstva za finance prišel že davnega leta 1994, ko smo na podlagi poročila OECD iz leta 1991, ki je predlagala, da se odpravi nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, želeli uvesti davek na nepremičnine, ki naj bi temeljil na podlagi množično ocenjene tržne vrednosti nepremičnin. Eden od zaposlenih na geodetski upravi nam je glede tega odgovoril: »Če bi mi kdo takrat rekel, da do leta 2023, torej po 29 letih, davka na nepremičnine ne bo, bi mu rekel, da ni normalen.« Kot nepremičninski davek v Sloveniji še vedno uporabljamo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča – ki pa je tudi eden najbolj krivičnih davkov. Pobiranje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča organizira vsaka občina posebej, prek svojih baz, ki niso javne, vsaka občina posebej od lastnikov periodično zahteva poročanje o podatkih o nepremičninah, ki so lahko tudi drugačni od podatkov, ki se vodijo v katastru nepremičnin, vsaka občina po svoje določa pravila za določitev območij odmere, pravila za določitev nepremičnin, ki so predmet obdavčitve, pravila za točkovanje itd., zaradi česar so med občinami v višini obdavčitve zelo velike razlike.

Številne je ta mesec zato presenetila izjava predsednika vlade Roberta Goloba, izrečena v nasprotju s koalicijskimi zavezami, da v koaliciji nepremičninskega davka morda sploh ne bodo uvedli, predvsem pa, da se ne bodo vtikali v nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, ki da je »v redu« urejeno. Ne le, da tudi Golobova vlada očitno ne bo uvedla nepremičninskega davka. Ni več niti najnovejših podatkov o tržni vrednosti nepremičnin: od leta 2020 so najnovejši podatki o tržni vrednosti nepremičnin razglašeni za državno skrivnost.

Čeprav nepremičninskega davka nimamo, si banke, zavarovalnice ali sodišča vseeno pomagajo z ocenami vrednosti nepremičnin, ki jih izdelujejo na Geodetski upravi. Sodišča na primer te podatke uporabljajo za namene prisilnih odkupov, v primeru gradenj infrastrukturnih objektov. Vendar banke, zavarovalnice – in tudi javnost – dostopa do najnovejših ocen nimajo. Kot pojasnjujejo na Geodetski upravi, je namreč prejšnja vlada Janeza Janše s protikoronskimi zakoni zamrznila izvajanje zakona o množičnem vrednotenju in tudi prepovedala dostop javnosti do podatkov o vrednostih nepremičnin. Posledično z Gursa vsem institucijam pošiljajo podatke na podlagi ocen do leta 2020. Ali kot situacijo opisujejo na finančnem ministrstvu: »Sistem množičnega vrednotenja nepremičnin nemoteno deluje, vendar pa se podatki o zadnjih ocenjenih posplošenih vrednostih nepremičnin … uradno ne izkazujejo.«

Za ponovno vzpostavitev celovitega delovanja sistema množičnega vrednotenja, še odgovarjajo z ministrstva, bi morala vlada sprejeti novo uredbo o modelih vrednotenja »oziroma bi bilo potrebno sprejeti zakon o razveljavitvi omejevalne določbe v interventni zakonodaji …«. A hkrati dodajajo, da dokončne odločitve o tem, kakšne bodo sprejete pravne podlage, v tem trenutku še ni.

_{POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>}