Študentko na praksi so napadli samo zato, ker je transspolna oseba 

Napad na bodočo učiteljico

Triindvajsetletna Lucienne-Beatrice Krstova se je rodila v Skopju, z družino se je nato preselila v Maribor, ko je še obiskovala osnovno šolo. Danes je magistrska študentka na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, tam študira pedagogiko in poučevanje anglistike, želi si biti učiteljica. V okviru študijskega programa opravlja 14-dnevno pedagoško prakso na eni od mariborskih osnovnih šol. A še preden bi se ta lahko sploh dobro začela, so že nastale težave. Na družbenih omrežjih se je našlo nekaj skrajnežev, ki so razkrili njene osebne podatke in to, na kateri osnovni šoli opravlja prakso, nato pa šolo začeli pozivati, naj ji prepreči stik z otroki. Samo zato, ker je transspolna oseba.

Začelo se je z javno objavo v Facebookovi skupini Svet roditeljev Slovenije, ki šteje več kot 10 tisoč članov. Novico, da naj bi Lucienne-Beatrice Krstova, nova učiteljica angleščine, naokoli paradirala »z brado, našminkana, v krilu in visokih petah«, je objavil Mihael Simić, skrbnik skupine. Čeprav nič od tega ni res, je člane skupine pozval, naj ogorčeno pišejo vodstvu šole. Pogromu se je na Twitterju kmalu zatem pridružil še Urban Purgar, tisti skrajnež, ki je nekoč dejal, da je bil Hitler heroj. Ob tem je zapisal, da transspolne osebe ne bi smele poučevati otrok – še več, po njegovem mnenju ne bi smele biti niti v bližini otrok.

Lucienne-Beatrice Krstova je zaradi vsega skupaj predvsem osebno prizadeta, žalosti jo, da se o njej širijo laži in neresnice, hkrati se počuti ogroženo. »Nikoli prej nisem čutila paranoje, ko sem hodila po cesti – zdaj jo,« pravi. Zato namerava v zvezi z incidentom podati prijavo na policiji. A kljub temu ostaja trdna v prepričanju, da bo postala učiteljica. »Za pedagoški poklic sem se odločila tudi zato, ker hočem zaščititi otroke, ki so del manjšin, torej otroke, ki so posebej izpostavljeni in se zaradi svoje drugačnosti srečujejo s takšnimi ali drugačnimi težavami. Hočem biti tam zanje, tudi zato, ker jaz tega, ko sem bila toliko stara, nisem imela.«

Bodoči učiteljici so podporo izkazali na šoli, na kateri opravlja prakso, in na fakulteti. Na tej so v skupni izjavi zapisali, da je prostor vzgoje in izobraževanja »prostor učenja vključujočega sobivanja in naj bi v družbi še posebej gojil medsebojno razumevanje«. Vodstvu fakultete se zdi povsem nesprejemljivo, da bi kdorkoli presojal strokovno delo študentov na obvezni pedagoški praksi glede na njihove osebne okoliščine.

Da spolna identiteta ne more biti merilo za ocenjevanje pedagoškega dela posameznika, poudarja tudi psihologinja dr. Katja Košir, sicer profesorica na mariborski Filozofski fakulteti, ki poučuje bodoče učitelje. »Pravzaprav raziskave zelo jasno kažejo, da so ključni dejavniki kakovostnega poučevanja povsem drugje: gre za pripravljenost učiteljev na reflektirano raziskovanje lastne pedagoške prakse oziroma stalno razvijanje lastnih pedagoških kompetenc, kot so vodenje razreda, komunikacijske spretnosti, zavedanje raznolikosti in odnosna kompetentnost.« Sodobna strokovna literatura raznolikost učiteljskih kolektivov, tudi z vidika spolne identitete, v resnici pojmuje kot prednost.