Plačljivi splav

Slovenija je ena izmed vedno bolj osamljenih držav, kjer je pravica do splava že desetletja nekaj samoumevnega. Svetovni trend oteževanja in onemogočanja te osnovne ženske pravice je vedno močnejši. V Inštitutu 8. marec pa so opozorili, da je ta pravica tudi v Sloveniji protiustavno omejevana, saj je le 80-odstotno financirana iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, preostalih 20 odstotkov pa iz dopolnilnega, ki ga nimajo vse ženske, poleg tega pa so zavarovalnice zdaj napovedale občutne podražitve. S pozivom k spremembam na tem področju se je inštitut najprej obrnil na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), kjer je bil deležen razumevanja. Kot je pojasnila predsednica upravnega odbora ZZZS in predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Irena Ilešič Čujovič, se je s pobudo najprej seznanil upravni odbor ZZZS, nato pa še skupščina. »Oba organa sta dala zeleno luč za začetek postopka spremembe vrednosti odstotkov zdravstvenih storitev umetne prekinitve nosečnosti, oploditve z biomedicinsko pomočjo in sterilizacije.« In sicer tako, da bi se te pravice v celoti financirale iz obveznega zavarovanja.

Skupaj so se obrnili na ministrstvo za zdravje, kjer pa so prejeli odgovor, da se bodo s to tematiko ukvarjali v sklopu širše razprave o odpravi dopolnilnega zavarovanja. V sredo je potem vlada presenetila z vložitvijo zakonskih sprememb, s katerimi bi se dopolnilno zavarovanje ukinilo oziroma »se preneslo« v obvezno.

Predlog, da bi pravico do splava naredili dostopnejšo, je zmotil najglasnejše nasprotnike te pravice, med njimi predstavnike Zavoda Živim, ki so med drugim zapisali, da predlog za zagotovitev brezplačnega splava »nikakor ne pomaga mamicam, ki se znajdejo v stiski zaradi nenačrtovane nosečnosti ali drugih stisk v času nosečnosti«. Omenjena nevladna organizacija, ki bi ženskam pomagala tako, da bi otežila dostopnost neke pravice, vsako leto jeseni v Ljubljani pripravi Pohod za življenje, na katerem nagovarja k odpravi ustavne pravice do splava. Letos bodo takšen pohod prvič izpeljali ne le v Ljubljani, ampak tudi v Mariboru, in sicer čez slab mesec, 13. maja.

Število splavov v Sloveniji se iz leta v leto zmanjšuje že vsaj četrt stoletja, tudi lani je doseglo novo najnižjo raven, 2926 prekinitev nosečnosti, kar je več kot trikrat manj kot pred 20 let. Eden od razlogov za to je dostopnost kontracepcije, ki enako kot pravica do umetne prekinitve nosečnosti sodi v nabor pravic iz reproduktivnega zdravja.

Da nič od tega ni samoumevno, lahko spremljamo v ZDA. Tam je konservativna sestava vrhovnega sodišča povozila pridobitev splošne pravice do splava na zvezni ravni iz leta 1973 in ženske prepustila na milost in nemilost lokalnim oblastem v posamezni zvezni državi. Administracija predsednika Joeja Bidna se trenutno trudi za silo gasiti požare, ki vzplamtevajo na jugu države. Ravno te dni so sprožili pravno bitko zoper odločitev sodnih oblasti v zvezni državi Teksas, ki so prepovedale prodajo najbolj priljubljene tabletke, ki se lahko v ZDA uporablja za prekinitev nosečnosti do desetega tedna nosečnosti.