Bi lahko vladni predlog posegel v avtonomijo javnih zavodov?

Novela zakona o zavodih, za katero si je vlada prizadevala, da bi bila obravnavana po skrajšanem postopku, bo zakonodajni postopek nadaljevala po redni poti. Tako so odločili vodje poslanskih skupin na kolegiju predsednice državnega zbora, saj so se proti predlogu skrajšanega postopka izrekli v prav vseh parlamentarnih strankah, razen v Gibanju Svoboda. Predlog sprememb zakona pa še vedno sproža burne odzive, v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) napovedujejo celo možnost zakonodajnega referenduma, če bo novela sprejeta.

Za kaj sploh gre? Novela zakona predvideva, da bi bil svet javnega zavoda na poziv ustanovitelja (torej države ali občine) dolžan direktorja zavoda razrešiti, če bi ta delo opravljal nevestno ali nestrokovno in če zavod ne bi dosegal zadovoljivih rezultatov. Direktorja pa bi lahko razrešil tudi ustanovitelj sam, če svet zavoda kljub pozivu tega ne bi storil v osmih dneh, nato pa brez javnega razpisa imenoval vršilca dolžnosti.

V Svizu menijo, da bi »takšna prisvojitev moči s strani ustanovitelja« lahko »razvrednotila pristojnost in odgovornost sveta zavoda pri imenovanju in razreševanju direktorja ter ustvarila pogoje za neposredne posege vladajoče politike, državne ali lokalne, v vodenje javnih zavodov«. Konkretno za področje vzgoje in izobraževanja bi to pomenilo, da bi lahko državna ali občinska oblast mimo volje zaposlenih in mimo volje staršev razreševala ravnatelje. »Ker ravnatelji niso le direktorji, ampak so hkrati tudi pedagoški vodje, bi si ustanovitelj hkrati prisvojil pravico, da razreši strokovnjaka, ki vodi pedagoški proces.«

Pri tem so še spomnili, da je že Janševa vlada s spremembami zakonodaje poskušala povečati vpliv ustanovitelja javnega zavoda, ko je sprejela novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ter tako povečala število predstavnikov ustanovitelja v sestavi svetov zavodov vrtcev, osnovnih in srednjih šol. Sedanja vlada je to sicer povrnila v prejšnje stanje, vendar je zdajšnji predlog po mnenju sindikata celo radikalnejši. Če bodo spremembe zakona sprejete v napovedani obliki, napoveduje zakonodajni referendum.

Z ministrstva za javno upravo so na očitke odgovorili, da področje delovanja javnih služb na sistemski ravni še vedno ureja zakon iz leta 1991, iz poročil računskega sodišča, svetov javnih zavodov in opozoril strokovne javnosti pa menda izhaja, da obstajajo pomanjkljivosti pri izvajanju javnih služb. »Namen spremembe zakona o zavodih je, da ima ustanovitelj možnost ukrepati v primeru, ko je zaradi razlogov na strani vodstva zavoda (svet zavoda) ogroženo ustrezno zagotavljanje javnih storitev za prebivalce. Seveda si tudi vlada želi, da takšnih primerov ne bi bilo, vendar v praksi do njih prihaja,« so zapisali. »Predlog spremembe zakona pomeni, da ima v res izjemnih primerih ustanovitelj možnost ukrepati zaradi neustreznega izvajanja javne službe ter imenovati vršilca dolžnosti za obdobje največ enega leta.«

Za spremembo zakona naj bi si bil, kot je za N1 posredno izdal vodja poslanske skupine Gibanja Svoboda Borut Sajovic, prizadeval predvsem zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan. Vendar bodo morali poglede najprej uskladiti v vladni koaliciji, pomisleke o predlogu zakona imajo tudi v SD in Levici, in v ekonomsko-socialnem svetu.