»Danes si ljudske vstaje sploh ne znamo več zamisliti«

Prav tako si tudi ne znamo več zamisliti oblasti, ki bi odkrito uporabljala fizično nasilje za dosego svojih ciljev

V Gledališču Glej bo danes ob 20. uri premiera dokumentarno-dramske predstave deklici. v režiji Bora ravbarja. Besedilo dramatičarke Nine Kuclar Stiković na oder postavi vzporedni zgodbi: Andersenovo pravljico Deklica z vžigalicami in avtobiografsko izpoved avtorice v dolgotrajnem postopku pridobitve statusa samozaposlene v kulturi in pravice za plačilo prispevkov za socialno varnost.

Dramsko besedilo, ki je bilo v sklopu 53. Tedna slovenske drame nominirano za nagrado Slavka Gruma, spremlja mladi ženski, vpeti v prekarna produkcijska razmerja, v katerih doživljata oblastniško nasilje s pozicije avtoritarnega oblastnika oziroma očeta. Čeprav sta njuni podrejeni poziciji sorodni, se z njima soočata na povsem drugačen način, saj besedilo in predstava tematizirata tudi spremembo v oblikah upora, ki se je zgodila med dogajalnim časom Andersenove deklice in dogajalnim časom avtobiografske izpovedi, so zapisali v gledališču.

V utemeljitvi nominacije je strokovna žirija za nagrado Slavka Gruma med drugim zapisala: "Besedilo kaže na to, da je v spolni in razredni identiteti tistih, ki so žrtve tako prekarnih eksistenčnih pogojev bivanja kot dominantnih struktur oblasti, določena kontinuiteta, da pa je ta kontinuiteta danes nekoliko modificirana in da morajo biti verjetno zato tudi oblike upora (...) danes drugačne."

Dramsko besedilo, ki je bilo v sklopu 53. Tedna slovenske drame nominirano za nagrado Slavka Gruma, spremlja mladi ženski, vpeti v prekarna produkcijska razmerja, v katerih doživljata oblastniško nasilje s pozicije avtoritarnega oblastnika oziroma očeta. 

Če je v času Andersenove pravljice še zaznati možnost upora z denimo ljudsko vstajo in prevratom, si danes takšnega upora sploh več ne znamo zamisliti. Enako si tudi ne znamo več zamisliti oblasti, ki bi odkrito uporabljala fizično nasilje za dosego svojih ciljev, saj se zdi, "da danes oblast še učinkoviteje kot z represivnimi sredstvi svojo voljo udejanja s strukturnim in sistemskim nasiljem ideoloških aparatov, če je potrebno, tudi s kršenjem ali vsaj arbitrarnim izigravanjem zakonskih postopkov", je še zapisala žirija.

Igrata: Suzana Krevh in Mina Švajger, dramaturgija: Nina Kuclar Stiković, oblikovalka prostora: Živa Brglez, oblikovalec svetlobe: Domen Lušin, lektorica: dr. Nina Žavbi Milojević.

Ker skuša predstava deklici osvetliti tako odnos državnega aparata do samozaposlenih v kulturi kot tudi širšo sistemsko problematiko na področju kulture, bo po predstavi 19. aprila ob 21.30 potekala tudi okrogla miza z naslovom Kako misliti status samozaposlenih v kulturi? s strokovnjaki o tem, kako v sistem vključiti varovalke, ki bi v prihodnosti ob podobnih situacijah na sistemski ravni preprečevale, da se takšne zgodbe ponovijo. Zgodba Nine Kuclar Stiković namreč nikakor ni edina, niti edina iz tega obdobja, ki se je razpletla tako neugodno, da je svoj epilog morala poiskati na sodišču.

Na okrogli mizi bodo sodelovali: Kim Komljanec (svetovalka ministrice za kulturo), Polona Torkar (podpredsednica in strokovna sodelavka Asociacije), Lara Vouk (igralka in samozaposlena v kulturi v Avstriji) in Rok Vevar (kurator in publicist, član strokovne komisije za področje uprizoritvenih umetnosti). Moderator: Anže Zorman