Razstava / Rembrandt v Ljubljani

V Narodni galeriji bo od 26. aprila do 30. julija na ogled razstava Rembrandtovih grafik

V Narodni galeriji bo od 26. aprila do 30. julija na ogled razstava Rembrandt. Grafike največjega starega mojstra. Iz muzeja Rembrandtova hiša, Amsterdam. Po besedah kustosa Jochema van Eijsdena je bil Rembrandt mojstrski inovator. Kot umetnik je nenehno iskal nove možnosti, nove rešitve za pripovedovanje zgodb. 

Razstava bo združila 43 Rembrandtovih grafik, dve njegovi matrici ter 14 umetnin njegovih sodobnikov in poznejših mednarodnih umetnikov, ki jim je bil stari mojster za vzor, med drugim deli Jamesa Abbotta McNeilla Whistlerja in Pabla Picassa. Vsa dela so iz zbirke Muzeja Rembrandtova hiša iz Amsterdama.

Pregled mojstrovega vpliva na razstavi bo dopolnil izbor desetih umetnin iz zbirke Narodne galerije; med drugim bodo v razstavo vključena dela Martina Johanna Schmidta, Ivane Kobilca in Zorana Mušiča. Tako bodo predstavili tudi vpliv, ki ga je imel veliki umetnik na poznejše generacije slovenskih umetnikov.

Nizozemskega slikarja Rembrandta Harmenszoona van Rijna (1606-1669) uvrščajo med največje umetnike vseh časov. Poleg oljnih slik je ustvaril številne grafike - več kot 300. Te grafike so zelo raznolike, od velikih do majhnih in od sumarnih skic do umetelno dodelanih prizorov.

Razstava bo združila 43 Rembrandtovih grafik, dve njegovi matrici ter 14 umetnin njegovih sodobnikov in poznejših mednarodnih umetnikov, ki jim je bil stari mojster za vzor, med drugim deli Jamesa Abbotta McNeilla Whistlerja in Pabla Picassa. Vsa dela so iz zbirke Muzeja Rembrandtova hiša iz Amsterdama.

Kot je v katalogu, ki spremlja razstavo, zapisal Jochem van Eijsden, so bile Rembrandtove slike v nekaterih obdobjih manj priljubljene, grafike pa so bile dejansko vedno visoko cenjene. Rembrandtov grafični opus je bil vir navdiha za številne umetnike, ki so mu sledili.

Rembrandt je grafiko od vsega začetka uporabljal ne le za kopiranje lastnega dela in del drugih avtorjev, temveč je uvajal inovativne domislice, ki so bile prilagojene specifiki tega medija.

Bil je eden največjih inovatorjev v zgodovini jedkanice. Vedno si je prizadeval, da bi na najboljši način likovno izrazil zgodbo, ki jo je želel povedati. Redkokdaj se je ponavljal in vedno se je oziral za novimi rešitvami, zato se je kot umetnik hitro razvijal in med njegovimi zgodnjimi in poznimi jedkanicami so ogromne razlike, v katalogu zapišeta van Eijsden in Epco Runia, vodja zbirk in izobraževanja v Muzeju Rembrandtova hiša.

Na razstavi v Narodni galeriji bodo dela razvrščena glede na vidike ustvarjanja, ki so umetnika najbolj zanimali, denimo Kot v življenju, Svetlo in temno, Oblikovanje lika.

Beležiti videno je bilo pomembno načelo, ki so mu sledili Rembrandt in veliko drugih nizozemskih umetnikov 17. stoletja. Temu "so rekli Naer't leven (kot v življenju). Rembrandt je preučeval ljudi, živali in stvari na ulici, na podeželju in v svojem ateljeju. Veliko njegovih grafik daje vtis, da neposredno prikazujejo, kar je gledal. Brez olepševanja in idealiziranja", sta zapisala van Eijsden in Runia.

Rembrandt slovi po svojih močnih kontrastih med svetlobo in temo. Z njimi je usmeril pozornost opazovalca na glavni prizor in poudaril dramatični učinek. Na začetku kariere je bilo njegovo senčenje zmerno. Pozneje, v petdesetih letih 17. stoletja, pa so kontrasti ostrejši in ustvarjal je tudi "nočna dela", torej prizore, ki se odvijajo v temi.

V tem razdelku bo denimo predstavljena grafika Prodajalec podganjega strupa, ki predstavlja zgodnji višek v Rembrandtovi produkciji jedkanic.

Rembrandt slovi po svojih močnih kontrastih med svetlobo in temo. Z njimi je usmeril pozornost opazovalca na glavni prizor in poudaril dramatični učinek. Na začetku kariere je bilo njegovo senčenje zmerno. Pozneje, v petdesetih letih 17. stoletja, pa so kontrasti ostrejši in ustvarjal je tudi "nočna dela", torej prizore, ki se odvijajo v temi.

Takšna je denimo grafika Kraljeva zvezda: nočni prizor (ok. 1651, jedkanica in suha igla), ki prikazuje otroke, ki na predvečer svetih treh kraljev hodijo od vrat do vrat in prosijo za priboljške, in bo prav tako predstavljena na razstavi.

Kot v katalogu še zapišeta van Eijsden in Runia, je Rembrandt v svojih jedkanicah poskušal povedati zgodbo, za to pa je potreboval like. Ti so včasih sami po sebi tvorili osnovo umetniškega dela: zgolj glava z določenim čustvom, kostumom, osvetlitvijo ali držo. Tako delo se je imenovalo tronie, kar je starinska nizozemska beseda za glavo. Rembrandt je bil pogosto model samemu sebi. V Narodni galeriji bo med drugim razstavljena jedkanica Avtoportret v krzneni kapi iz leta 1631.

Okrog leta 1640 se je Rembrandt začel zanimati tudi za krajine. Ustvaril je različne vrste jedkanic s krajinami, ki so se navezovale na njegove sprehode v okolici Amsterdama. V tem razdelku bo med drugim predstavljana jedkanica Koča ob kanalu s pogledom na Ouderkerk (ok. 1645).

Leta 1650 pa je Rembrandt izdelal več velikih, ambicioznih grafik, ki predstavljajo višek njegovega grafičnega ustvarjanja. Izvedel jih je izključno v suhi igli. Med njimi so tudi Trije križi (1653) ter dve verziji motiva Kristusa privedejo pred ljudstvo, ki bodo na ogled v Ljubljani. Rembrandt je bil namreč znan po tem, da je matrice med tiskom dodatno obdelal in ustvaril serije enakih motivov, na katerih lahko spremljamo spreminjajoče se podrobnosti, like in vzdušje.

Predstavljena pa bo tudi grafika Školjka, ki velja za mojstrovo edino tihožitje v grafični tehniki.

Kot so zapisali v Narodni galeriji, je bil izbor mojstrovih grafik iz Muzeja Rembrandtova hiša leta 2000 na ogled v Cankarjevem domu. Po skoraj četrt stoletja je čas, da tudi nove generacije spoznajo delo veličastnega umetnika.

hmcR4Iqzuio

BcuHJeC5fJw