SDS / Prisesani na državno oprsje

Minuli teden je komisija državnega zbora, ki preiskuje sume nezakonitega financiranja strank in ki jo tokrat vodi poslanka Svobode Mojca Šetinc Pašek, javnosti predstavila rezultate svojega dosedanjega dela. Ukvarjali so se, denimo, s financiranjem tednika SDS Demokracija in ugotovili, da je skoraj 83.000 evrov za delovanje tega tednika v zadnjem obdobju prispevalo 40 občin ali občinskih podjetij blizu stranke SDS. Mrežo njihove strankarske televizije Nova24, s portalom in številnimi lokalnimi spletnimi stranmi, pa je v zadnjih letih financiral predvsem Telekom.

Ko je v začetku leta 2020 tretja vlada Janeza Janše prevzemala oblast, je bila ena njenih prvih potez očitno zagotovitev finančnih virov za medijsko mrežo Nova24. Ta denar je, kot je sedaj znano, zagotovil predvsem Telekom, in sicer v obliki nadomestila za distribucijo programa Nova24TV. En dan za tem, ko je prisegla tretja vlada Janeza Janše, to je v soboto, 14. marca, je namreč Telekom s podjetjem Inštitut za avtorsko pravico, v lasti bivšega direktorja Sazasa Blaža Ranta, že podpisal petletno pogodbo v višini šest milijonov evrov, na podlagi katere se je Telekom zavezal petim televizijam, poleg Golice ali TV3 je to bila predvsem Nova24, plačevati nadomestilo.

Telekomu seveda tega nadomestila ne bi bilo treba plačevati, za tem namreč ni nobene ekonomske logike. Navadno operaterji takšno nadomestilo plačujejo le tistim velikim televizijam, ki sicer grozijo z odhodom, operaterji pa ocenijo, da bi s tem razhodom tudi sami izgubili naročnike. V primeru Nova24TV pa prej velja nasprotno: glede na borno gledanost so lahko zadovoljni že, če jih operater sploh vključi v svojo shemo.

Dejansko je Inštitut za avtorsko pravico od Telekoma v tem času prejel skupaj okoli dva milijona evrov, leta 2020 je podjetje imelo 918 tisoč evrov prometa, leta 2021 1,24 milijona, v začetku leta 2022 pa je Telekom pogodbo z njim prekinil. V komisiji pod vodstvom Paškove so na podlagi izpovedi prič ugotovili, da je bil omenjeni posel sklenjen na podlagi groženj. O tem so pred komisijo pričali tedanja predsednica nadzornega sveta Telekoma Barbara Kürner Čad in drugi. »Slišali smo šokantne izpovedi o tem, da so v tem obdobju živeli ne samo pod neko težo pritiskov, ampak v psihozi, deležni so bili tudi fizičnih groženj, kaj se jim lahko zgodi, če ne bodo delovali tako, kot zapoveduje nova politična klima,« je zaslišanja povzela Mojca Šetinc Pašek.

Rant, ki ga komisija še ni zaslišala, ima sicer drugačno razlago. Pravi, da je že v letih 2018 in 2019 začel s Telekomom pogovore o sklenitvi pogodbe, s katero bi Telekom podprl manjše televizije in tako prispeval k večji pluralnosti medijskega prostora. »Kakorkoli gledamo, Nova24 je medij, mar ne?« nam je dejal. Ker Telekom in drugi operaterji omenjeno nadomestilo plačujejo le največjim televizijam, ki si lahko privoščijo bojkot, je sam v paket združil pet televizij, ki so skupaj imele triodstotno gledanost. V okviru tega sporazuma je Nova24, kot smo razumeli iz pogovora, na leto dejansko dobila pol milijona evrov, je pa res, nam je priznal, da njegovemu inštitutu ni uspelo podobne pogodbe skleniti še z drugimi ponudniki, kot je recimo T2. In verjetno tudi ni naključje, da mu je po dveh letih neuspešnih pogovorov uspelo posel skleniti en dan po prisegi vlade pod vodstvom SDS.

Pol milijona evrov iz Telekoma na leto je za Nova24 ogromno denarja. Iz ugotovitev prejšnje parlamentarne preiskovalne komisije o sumih nezakonitega financiranja stranke SDS, ki jo je vodil poslanec Jani Möderndorfer, namreč izhaja, da je med letoma 2015 in 2020 medijska hobotnica stranke SDS, ki jo sestavljajo televizija Nova24, tednik Demokracija in več deset regionalnih spletnih strani, na leto stala okoli od milijon do dva milijona evrov. Na začetku, leta 2015, so sicer 70 odstotkov tega zneska financirala madžarska podjetja, okoli 30 odstotkov denarja pa so prispevala slovenska državna podjetja z oglasi. Tako je leta 2017 in 2018 Nova24 največ dobila od Mercatorja – skupaj 270 tisoč evrov – eden največjih donatorjev pa je bilo podjetje Rastoder, ki uvaža banane in ki je televiziji Nova24 namenilo 122 tisoč evrov.

V zadnjih dveh letih je polovico vseh stroškov medijske hobotnice stranke SDS pokril Telekom, drugo polovico pa so prispevali oglasi državnih institucij ali podjetij.

Tudi Telekom je bil v tem času močan financer, in sicer prek svojih oglaševalskih kampanj: v letih 2017 in 2018 je Nova24 namenil 69 tisoč evrov. A ko so se madžarski investitorji začeli umikati, to je bilo v času tretje vlade Janeza Janše, so v SDS morali najti nove vire. Eden najpomembnejših je tako postal Telekom, ki je zagotovil polovico zneska. Druga polovica pa je prišla od oglasov državnih podjetij ali državnih institucij. V letu pred zadnjimi državnozborskimi volitvami je ta sistem, če na hitro seštejemo nakazila v podjetja Nova24, Nova hiša in Nova obzorja, z ministrstev za različne reklamne kampanje posrkal pol milijona evrov. Največ je dobil od Agencije za varnost prometa, Slovenskih železnic, ministrstva za kulturo, ministrstva za kmetijstvo … in seveda občin.

Ena od bolj smešnih zgodb je tista o Občini Lendava. Občina Lendava je recimo tedniku Demokracija plačala kar 3000 evrov za objavo fotografije, na kateri lendavski župan Janez Magyar kuha bograč za Guinnessov rekord, to je za fotografijo, ki so jo drugi, veliko večji mediji, kot so Siol, 24ur ali N1, objavili zastonj. Ker je občina s tem očitno financirala SDS, Magyar pa je tedaj tudi kandidiral za SDS, je upravičeno sklepati, da si je Magyar s tem z občinskimi sredstvi financiral kampanjo. Magyar je sicer zaradi tega sklepa vložil tožbo zoper poslanko Svobode Šetinc Pašek, seveda pa je na zaslišanju parlamentarne komisije tudi zanikal, da bi kampanjo pred državnozborskimi volitvami, na katerih je bil izvoljen za poslanca, financiral z občinskimi sredstvi.

Vse to je lahko zanimivo in tudi že šaljivo. Kljub temu pa zadnje ugotovitve najnovejše komisije, ki se ukvarja s spornim financiranjem SDS, niso ne presenetljive ne nove. Podobne zgodbe beremo in poslušamo že vsaj 17 let. Komisija, ki jo tokrat vodi Mojca Šetinc Pašek, je že tretja v tem obdobju, ki preiskuje sporne metode stranke SDS pri financiranju njihovih kampanj. V prejšnjem mandatu se je s podobnimi zgodbami ukvarjala komisija, ki jo je vodil poslanec Jani Möderndorfer, pred njim je bila to komisija, ki je preiskovala brezplačnike SDS. Leta 2005 so v času prve vlade Janeza Janše vsa državna podjetja, tedaj so bili to Mobitel, Siol, Telekom, Zavarovalnica Triglav, Adria Airways, Nova Kreditna banka Maribor, Abanka in Petrol, strategijo prodaje svojih reklamnih kampanj zaupala novoustanovljenemu podjetju Media polis. Posledično so se v časopisu Demokracija oglaševalski prihodki podvojili, hkrati pa so tako pred volitvami financirali tudi brezplačnike, ki so promovirali dosežke prve vlade Janeza Janše.

Ena od značilnosti vseh teh medijskih projektov stranke SDS je, da niso komercialni. Po naših podatkih ima na primer njihov tednik Demokracija zgolj okoli 200 naročnikov.

Ena od značilnosti vseh teh medijskih projektov stranke SDS je, da niso komercialni. Iz pregleda financiranja tega konglomerata v letih 2015 in 2020 pa izhaja, da so prihodki iz nesporno tržnih virov, kot so nakazila Googla zaradi prikaza oglasov, zanemarljivi in znašajo na leto nekaj tisoč evrov. Poleg tega je očitno tudi, da so ti projekti svojevrstne pralnice denarja. Urad za preprečevanje pranja denarja je na primer že februarja 2019 sektorju za gospodarsko kriminaliteto na generalni policijski upravi poslal prijavo transakcij omenjenih podjetij, tudi s podjetji z oceno, da gre v tem primeru »za medsebojno povezane družbe … Med družbami in fizičnimi osebami potekajo nelogične transakcije, ki se nanašajo na posojila in vračila posojil ter plačila računov. Gre za kroženje posojilnih transakcij med družbami in fizičnimi osebami. Glede na okoliščine in obseg ter dinamiko poslovanja ocenjujemo, da bi lahko obstajali nekateri razlogi za sum storitve kaznivega dejanja.«

Denar, ki prihaja v sistem, iz njega na nenavaden način tudi odhaja. Tako so recimo v Nova24 vsaj v preteklosti plačevali neverjetno visoke zneske za vzdrževanje računalnikov, denar, okoli 2000 evrov, je bil vsak mesec nakazan podjetju Namestu, ki je povezan s poslanko SDS Alenko Jeraj, v preteklosti so za vzdrževanje spletnih strani recimo plačevali podjetju Imode, ki je v lasti Gorana Čule, sicer člana nadzornega odbora VSO (Združenje za vrednote osamosvojitve), njegovo podjetje je za vzdrževanje spletnih strani v letih 2017 in 2018 zaračunavalo od 1000 in celo do 7000 evrov na mesec. Ob ustanovitvi Nova24 pa je podjetje VPR1 v lasti Uroša Urbanije, ki se ukvarja s trženjem gorskih koč, skupaj prejelo kar 21 tisoč evrov. Spodbudno je, da si državne institucije pri teh spornih poslih vsaj ne zatiskajo več oči. Tako je računsko sodišče pri reviziji zadnje predvolilne kampanje SDS vendarle spoznalo, da so bile nekatere oddaje Nova24 dejansko predvolilne oddaje stranke SDS.

Priložnost, da se tudi uradno opredelijo, pa bodo kmalu imeli še v protikorupcijski komisiji, finančni upravi, na tožilstvu in policiji, kamor naj bi zdaj komisija pod vodstvom Mojce Šetinc Pašek poslala svoje ugotovitve.